»Nedavne močnejše padavine so nas znova opozorile, kako ranljivo je naše območje,« so poudarili v civilni iniciativi. / Foto: Tina Dokl
»Nedavne močnejše padavine so nas znova opozorile, kako ranljivo je naše območje,« so poudarili v civilni iniciativi. / Foto: Tina Dokl
Dovolj imajo obljub
Po nedavnem močnejšem deževju so v Mostah ustanovili civilno iniciativo, ki je v soboto na protestnem shodu pristojne pozvala k hitrejši izgradnji zadrževalnika na Tunjščici.
Moste – Občina Komenda je prve aktivnosti za protipoplavne ukrepe, med njimi za suhi vodni zadrževalnik na Tunjščici, začela že leta 2008, je na sobotnem protestnem shodu v Mostah spomnil Mirko Kepic iz Civilne iniciative Za hitrejšo izgradnjo zadrževalnika. Na dogodku so člani iniciative skupaj z drugimi občani pristojnim državnim institucijam na čelu z vlado sporočili, da imajo dovolj čakanja in obljub. Direkcijo RS za vode so pozvali k pospešitvi postopkov, njen zadnji terminski načrt namreč predvideva, da bo objekt za zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Tunjščice in Pšate dokončan spomladi 2029. »Naše potrpljenje je bilo prevečkrat izigrano,« je dejal Kepic.
Upe je med drugim vzbujala investicijska študija, narejena leta 2020, ki je zaključek del predvidela v letu 2023. Soustanoviteljica civilne iniciative Mojca Kaučič Škufca meni, da bi bili občani pred dvema letoma poplavljeni v veliko manjšem obsegu, če bi vodilni svoje delo opravljali odgovorno. »Vodo bi dobili v svoje domove v dopoldanskem času, ne pa da smo bili poplavljeni v slabi uri – med četrto in peto uro zjutraj, ko je večina spala in ni uspela rešiti niti najnujnejšega.« V katastrofalnih poplavah avgusta 2023 je bilo v občini Komenda poplavljenih okoli 800 objektov. Na zasebni lastnini je ocenjena škoda znašala 31 milijonov evrov, prizadeta so bila tudi podjetja, kmetije, občinska infrastruktura ... Ena oseba je v ujmi umrla. »Nočemo, da se ponovi najhujše,« je poudaril Miro Reven.
Civilno iniciativo Za hitrejšo izgradnjo zadrževalnika na Tunjščici so ustanovili po močnejših padavinah konec septembra, ko so znova trepetali pred naraslimi vodotoki, je pojasnil Reven. Glede na to, da je nasip zadrževalnika v veliki meri že zgrajen, se jim zdi časovni okvir, ki ga za dokončanje projekta predvideva direkcija za vode, nesprejemljiv. Težko razumejo, zakaj priprava dokumentacije traja tako dolgo, zato še ta mesec pričakujejo pojasnila direkcije in skrajšanje časovnih rokov. V nasprotnem primeru nameravajo aktivnosti za pohitritev postopkov stopnjevati z zaporo cest. Njihova želja je, da bi bil zadrževalnik zgrajen v prihodnjem letu.
Direkcija za vode je dan pred protestnim shodom objavila informacije, da je trenutno v pripravi javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI ter za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sočasno se bodo po navedbah direkcije izvajale tudi aktivnosti pridobivanja potrebnih zemljišč in pravice graditi, vzporedno bo pripravljena investicijska dokumentacija, po zaključeni dokumentaciji pa bo sledil postopek izbire izvajalca gradnje. Pridobitev zemljišč in gradbenega dovoljenja predvidevajo v juniju 2027, dela naj bi se začela oktobra 2027, končana pa naj bi bila, kot že omenjeno, spomladi 2029. Načrtovana izgradnja vodnega zadrževalnika Tunjščica vključuje izvedbo nasipa, zaporničnega objekta, varnostnega preliva, dostopnih poti in potrebnih komunalnih vodov, so še pojasnili na direkciji.
Za pospešitev projekta si prizadeva tudi občina. K temu je aktivno pristopila že pred poplavami 2023, po ujmi pa je aktivnosti še okrepila, je povedal župan Jurij Kern. Med drugim mesečno na direkcijo pošilja dopise, v katerih zahteva skrajšanje časovnih rokov. Nov sestanek, tudi z udeležbo predstavnikov civilne iniciative, pričakuje v prihodnjih 14 dneh. Na shodu je župan med drugim tudi prosil za pomoč pri pridobivanju zemljišč na območju zadrževalnika na Tunjščici, ki bodo občasno poplavljena. Lastniki so večinoma iz drugih krajev, deloma iz sosednje občine, je pojasnil z upanjem, da bodo kljub temu pripravljeni sodelovati. Dobršen del zemljišč v osrednjem delu objekta je medtem že v lasti občine.
Kot pomemben korak v smeri zmanjševanja poplavne ogroženosti je napovedal pripravo prostorske dokumentacije za zadrževalnika na Vrtaškem potoku in potoku Doblič (zanj bo dokumentacijo pripravila Občina Cerklje, Občina Komenda pa se bo lotila pridobivanja zemljišč). Za oba sta podpisana sporazuma z državo o financiranju, je poudaril župan. Poleg zadrževalnikov je eden od sistemskih protipoplavnih ukrepov nov most čez Pšato v Mostah, tako imenovani Mlinarjev most, za katerega naj bi bil v kratkem objavljen razpis za izvajalca, je povedala podžupanja Nada Jamšek, ki je na shodu spomnila tudi na neuresničene besede predsednika vlade in ministrice za kulturo, da bo država pomagala pri sanaciji v poplavah močno poškodovane cerkve v Mostah. Po njenem mnenju je prav, da obljubo izpolni.