Spomin na indijanskega poglavarja
Jesenice – Stavkovne aktivnosti so bile v Splošni bolnišnici Jesenice omejene na enourne zbore zdravnic in zdravnikov dvakrat tedensko. S 1. marcem je večina zdravnikov umaknila soglasja za nadurno delo in od takrat opravlja 40 ur rednega dela in 8 ur nadurnega dela, kar je v skladu z evropsko direktivo. Kot so zapisali, je nova oblika dela zahtevala pripravo novih urnikov dela, kar je vplivalo na zmanjšanje obsega dela, predvsem operativnih strok. Na večjih oddelkih, kot so kirurški, anesteziološki in interni, nujne obravnave potekajo nemoteno, umiki soglasij pa so prizadeli predvsem nenujne elektivne obravnave in operacije. »Največ težav nova organizacija dela povzroča pediatričnemu oddelku in oddelku za ginekologijo in porodništvo, ki ne moreta zagotoviti, da bi z delom po veljavni zakonodaji in evropski direktivi o delovnem času z razpoložljivim kadrom opravili vse nujno delo. Radiološki oddelek, ki je bistven za kvalitetno delo bolnišnice in zagotavlja slikovno diagnostiko, je kadrovsko že leta podhranjen in deluje le s sodelovanjem zunanjih sodelavcev,« so zapisali in ob tem poudarili, da oddelek že pred začetkom stavkovnih aktivnosti ni zagotavljal normalnega dela. »Z zmanjševanjem dela zunanjih izvajalcev se bo količina in kvaliteta slikovne diagnostike še dodatno zmanjšala, kar bo močno vplivalo na delo vseh bolnišničnih oddelkov,« so sporočili in dodali tudi, da vse to močno vpliva na odnose med zaposlenimi in povečuje stresne obremenitve, kar pa dodatno vpliva na njihovo delo in zdravje.
Na potek dela še dodatno vplivajo zbori zdravnikov, tako članov kot nečlanov Fidesa, ki potekajo vsak dan med 8. in 9. uro. Stavkovne aktivnosti so tako povzročile, da je bilo v februarju opravljenih za 7,2 odstotka manj načrtovanih operacij, v prvih treh tednih marca pa se je delež nenujnih operativnih obravnav zmanjšal že za 26 odstotkov. Zdravniki jeseniške bolnišnice so sicer zapisali, da še vedno zagotavljajo vse nujne obravnave pacientov v skladu s stavkovnim minimumom delovnega procesa, ugotavljajo pa, da sedanja oblika dela pomembno vpliva na obseg dela in obravnavo pacientov, kar se bo ob nadaljevanju stavke v naslednjih tednih še poslabšalo.
»Ob vsem tem zato težko razumemo zavlačevanje vlade RS, ki bo zdravnike in vse zaposlene v zdravstvenem sistemu pripeljalo do izgorelosti, bolnikom pa odvzelo pravico do primernega zdravljenja. Sprašujemo se, kdaj bodo pristojni ugotovili, da na tak način javno zdravstvo ne bo preživelo. Dovolj je zavlačevanja in sprenevedanja,« so še zapisali in od vlade zahtevali takojšnje učinkovito reševanje razmer v zdravstvu.