Dragoceni utrinki preteklosti

Žiri – Navdih za izviren umetniški projekt je pojasnila umetnostna zgodovinarka Bernarda Stenovec, je predstavljala bogata dediščina amaterskega fotografa Petra Nagliča, ki jo že skoraj četrt stoletja raziskuje njegov vnuk Matjaž Šporar. »V zadnjih nekaj letih je tako nastal obsežen cikel zanimivih likovnih dialogov sodobnih ustvarjalcev s fotografskimi motivi iz Nagličeve zbirke,« je razložila in dodala, da so na razstavi Utrinek časa za vse čase prvič razstavili dela, ki so jih povabljeni umetniki ustvarili v različnih slikarskih, grafičnih, risarskih in celo kiparskih tehnikah. Razstavo si bo mogoče ogledati do 25. septembra.

Peter Naglič je v začetku prejšnjega stoletja ustvaril neprecenljivo zbirko fotografij, s katerimi je dokumentiral dogajanje tistega časa. Njegov vnuk Matjaž Šporar je na to zbirko naletel konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj ded ni poudarjal tega svojega dela, je priznal. »Sam sem takoj začutil, da gre za nekaj velikega,« je poudaril. Zato se mu je zdelo pomembno, da delo deda, ki je umrl leto pred njegovim rojstvom, spozna tudi širša javnost. Predstavil ga je kot zanimivo osebnost – vihravega in vedoželjnega. Poleg dela v domačem podjetju, ki se je ukvarjalo s ščetarstvom, ga je zanimalo še veliko drugih stvari. »Najbolj ga je zaznamovala fotografija. Ker mu je ščetarstvo prinašalo soliden zaslužek, se je fotografiji lahko posvetil v prostem času,« je razložil Šporar. Podrobno je dokumentiral vse sfere človekovega življenja, od osebnih dogodkov posameznika do verskega, društvenega in družabnega življenja skupnosti. V njegovi zapuščini je več kot deset tisoč posnetkov, najprej na steklu, kasneje na filmu. V času prve svetovne vojne je zaradi slabega zdravja ostal v zaledju in dogodke spremljal s fotoaparatom. »Izdelal je neke vrste foto dnevnik, ki obsega kar 150 posnetkov,« je razložil Šporar in za dokumentarni presežek označil tudi spremljanje dela arhitekta Jožeta Plečnika. »Bil je največji kronist Plečnikovih gradbenih del v Ljubljani.« Ogromno fotografsko zapuščino je zapustil tudi s svojih številnih romanj. »Bil je romar z dušo in srcem. Krona njegovih romanj je bilo vseslovensko romanje v Sveto deželo leta 1910, ki se ga je udeležilo kar 540 romarjev iz Slovenije.« Po besedah Bernarde Stenovec danes njegove dokumentarne posnetke s pridom uporabljajo številne institucije.

To dediščino pa je Šporar še nadgradil, ko je na njegovo pobudo začela nastajati zbirka likovnih del, za katero so avtorji navdih našli v fotografijah Petra Nagliča. »Nastalo je že več kot petdeset del v različnih slikarskih izrazih, med drugim imamo celo strip Zorana Smiljanića na temo Plečnika in slike v značilni tehniki Marjana Mančka,« je razložila Bernarda Stenovec. Ob vsaki razstavljeni sliki pa je tudi fotografija, ki je umetniku predstavljala izhodišče za ustvarjanje.