V Bohinju so v začetku prejšnjega tedna slovesno odprli nov turistični objekt – butično Vilo Muhr. Stoji na natanko istem mestu in v skorajda enaki podobi kot istoimenska stavba, ki si jo je v začetku dvajsetega stoletja za oddih zgradil dunajski veletrgovec. Kasneje je postala znana in priljubljena lovska rezidenca jugoslovanskega kralja in svoj žalosten konec doživela pred dobrimi desetimi leti, ko se je, že dolgo zapuščena in propadajoča, sesula sama vase.
Podjetnik Damian Merlak, ki je kupil in nato v zadnjih letih investiral v prenovo več bohinjskih hotelov, je zdaj z občutkom za lepo in skladno, ob upoštevanju stroke in z visokim finančnim vložkom dal novi vili novo staro ime in podobo ter jih vrnil nekdanji blišč. Bohinjci so nanjo, tako kot na bližnji hotel, ponosni.
Tudi v radovljiški občini se ponašajo z bogato kulturno in arhitekturno dediščino. Mogočne cerkve, slikovita znamenja, dragocene kapelice. Med njimi sta najbolj imenitni Plečnikovi kapeli Jožamurka in Brezjanka na obronkih vrta graščine Katzenstein v Begunjah.
Tudi ti sta v desetletjih po drugi svetovni vojni menjavali lastnike; z zavedanjem, kako finančno in strokovno zahtevna bo obnova, so si ju, preden ju je pred leti prevzela Občina Radovljica, kot vroč kostanj podajali iz rok v roke. Kapelici sta, čakajoč na načrte obnove, predvsem pa na finančna sredstva, počasi propadali.
Občina Radovljica je denar za obnovo preprostejše od obeh, Brezjanke, po letih razmišljanj, dogovarjanj in načrtovanj zagotovila v letošnjem proračunu. Za Jožamurko, ki jo je Plečnik postavil na pobočje (žal zelo plazovite) vzpetine, se bodo težko našli potrebni milijoni evrov.
Morali bomo izbirati in se odločiti, kaj je tisto, kar bomo še zmogli obnoviti in vzdrževati, drugo bo pojedel čas, je na nedavnem srečanju župnikov pri radovljiškem županu brez ovinkarjenja povedal župnik Jože Tomšič. Na skrbi ima cerkve v Ljubnem in na Ovsišah ter kar dve v Kropi. Prav v Kropi je v teh dneh na prodaj domača hiša družine dr. Dušana Petrača, lani preminulega znanstvenika, ki je zadnja desetletja živel in delal v ZDA. Jo bo kdo kupil in obnovil ali bo tudi ta počasi propadala?
Kje je rešitev? V skromnih občinskih proračunih zagotovo ne, težko je računati tudi na sredstva države in Evrope. So rešitev zasebni investitorji, ki jim je mar?
Gorenjska je prelepa tudi zaradi starih hiš, cerkva in kapelic, ki so jih, iz različnih razlogov in z različnimi nameni, zgradili naši predniki. Obiskovalci so nad njimi navdušeni, a predvsem zaradi nas, ki tu živimo, bi jih bilo škoda prepustili zobu časa.