Pohoda ob rapalski meji, ki se je zaključil ob koči na Mrzlem vrhu, se je letos udeležilo okrog šestdeset pohodnikov. / Foto: arhiv TD Žiri

Pohoda ob rapalski meji, ki se je zaključil ob koči na Mrzlem vrhu, se je letos udeležilo okrog šestdeset pohodnikov. / Foto: arhiv TD Žiri

Dvajsetič ob rapalski meji

Turistično društvo Žiri je minulo nedeljo pripravilo Pohod ob rapalski meji, ki letos praznuje jubilejnih dvajset let. Pohod vsako leto pripravijo v spomin in opomin na čase, ko so Žiri postale kraj ob državni meji.

Žiri – Na pohodu namreč vsako leto pohodništvo združijo z zgodovino, saj je po poti mogoče spoznati tudi zanimivosti iz obdobja, ko je v te kraje nasilno zarezala rapalska meja. Meja, ki je po koncu prve svetovne vojne ločevala Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, je namreč v žirovski zgodovini pustila velik pečat, še posebno v vaseh in zaselkih, ki so pripadli italijanski državi. »Nasilno potujčevanje, prepoved rabe slovenščine, uvedba italijanskih šol so otežili življenje domačega prebivalstva in dolgoročno ogrožali obstoj slovenstva,« so pojasnili v Turističnem društvu (TD) Žiri. Ob meji so postavili številne utrdbe, pri čemer so se nekatere ohranile do danes, recimo kaverne na Vrsniku in Breznici.

Pohodu, ki ima rekreativen, kulturni in zgodovinski pomen, se je letos pridružilo okrog šestdeset pohodnikov. Poleg pohodnikov iz Žirov so se jim znova kljub nič kaj obetavni vremenski napovedi tudi letos pridružili pohodniki iz drugih slovenskih krajev, že drugič pa tudi turista iz Belgije, ki imata v Žireh znance, je pojasnila predsednica TD Žiri Katjuša Pečelin. Iz središča Žirov so se tokrat najprej odpravili do zastave na Žirku, od koder se jim je odprl pogled na celotno žirovsko kotlino. »Tu nas je v igranem prizoru počakal nekdanji obmejni italijanski stražnik, ki smo mu morali pokazati maloobmejno prepustnico, ki so jo pohodniki prejeli na začetku pohoda,« je pojasnila Katjuša Pečelin in dodala, da so pohodniki ob tem lahko prisluhnili razlagi o življenju v času, ko je kraje nasilno ločila meja in so nekateri še naprej lahko hodili v slovenske šole, na drugi strani meje pa so morali slovenski otroci v italijansko šolo. Ob meji se je močno razmahnilo tudi tihotapstvo oziroma kontrabantarstvo, o čemer so pohodniki pri kaverni v Breznici lahko izvedeli več iz humorne uprizoritve, ki so jo pripravili igralci DPD Svoboda. Na Breznici jih je čakal tudi prvi postanek, kjer so se pohodniki okrepčali z domačim kruhom in zaseko, nato pa so se odpravili še do ohranjenega mejnika pod kočo na Mrzlem vrhu, kjer so lahko prisluhnili razlagi o nekdanji rapalski meji. Zaključek pohoda je bil pri koči na Mrzlem vrhu, kjer je vsak v spomin na jubilejni pohod prejel paketek z domačimi drobnjakovimi štrukeljci. Preden so se odpravili nazaj v dolino, pa so se okrepčali z golažem in si ogledali še igro na temo kontrabanta, ki so jo pripravili člani TD Sovodenj, s pesmijo pa so jih razveselile Grabljice.