Dvesto let kapele

Škofja Loka – V začetku 19. stoletja so naše dežele pestile številne tegobe. Poleg vojn, ki jih je po francoski revoluciji zanetil Napoleon, je po slabih letinah v letih 1816 in 1817, ki jih je povzročila sprememba podnebja zaradi izbruha vulkana Tambora v Indoneziji, pustošila še lakota. Za povrh je v letu 1817 Staro Loko prizadel še velik požar. Zato je leta 1824 takratni starološki dekan Jernej Božič v spomin na požar in v priprošnjo za obvarovanje velikih stisk dal postaviti votivno kapelo ob stičišču poti sredi naselja.

Na požar spominjata freska sv. Florijana z veduto naselja na pročelju ter spominski napis nad kamnitim vhodnim portalom. V oltar v notranjosti kapele so namestili baročni kip Kraljice rožnega venca z Detetom v naročju. Kip je dala izdelati Rožnovenska bratovščina v 18. stoletju, postavljen pa je v bogat rokokojski tron, do premestitve v kapelo pa je štiri desetletja sameval na podstrešju. Notranjščina je poslikana s prizori iz Marijinega življenja.

Kapela je v 19. stoletju doživela več predelav, leta 1879 so ji dodali pokrito lopo na dveh stebrih in manjši zvonik z zvonom, zunanje freske pa je na novo naslikal Janez Gosar starejši. V letih od 1863 do 1865, ko so gradili sedanjo cerkev sv. Jurija v Stari Loki, je služila za opravljanje maš in drugih obredov. Za njeno vzdrževanje vseskozi skrbijo krajani, saj jo imajo za svojo. Večkrat je bila tudi poplavljena, zadnja leta kar pogosto, kar je pustilo posledice.

Ob dvestoletnem jubileju so Staroločani poskrbeli za njeno obnovo; restavriran je bil Marijin kip z Jezusom, ki imata prave lase in sta oblečena v obleko iz blaga, celoten oltar in poslikava v notranjščini ter saniran omet na zunanjščini, organizacijo obnove je koordiniral bližnji sosed Klemen Karlin.