Dvorana več kot zgolj športni objekt

Kranj – Mestna občina Kranj je na javnem projektnem anonimnem enostopenjskem natečaju, ki ga je pripravila v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, želela pridobiti najboljšo urbanistično, arhitekturno in krajinsko-arhitekturno rešitev za novo ledno dvorano na Zlatem polju. Na natečaj se je odzvalo 24 avtorskih skupin, elaborate pa je ocenila posebna komisija, ki je prvo nagrado podelila Gašperju Fabijanu in Matiji Milerju. Njuna rešitev je bila po mnenju komisije najcelovitejša in najbolj uravnotežena. Kot posebno prednost te rešitve so poudarili tudi njeno fleksibilnost, ki omogoča večnamensko rabo objekta.

Nacionalni center za hokej

»Kranj potrebuje novo ledno dvorano, a si občina težko sama privošči gradnjo sodobne, večnamenske dvorane, kakršno si mesto zasluži,« je ob odprtju razstave poudaril župan Matjaž Rakovec in spomnil na tradicijo igranja kakovostnega hokeja v ledni dvorani v Majdičevem logu, ki so ga kasneje namenili trgovski dejavnosti, glede nove ledne dvorane pa so v Kranju zadnjih dvajset let obtičali pri »začasni« rešitvi pod balonom na Zlatem polju. Zato so po županovih besedah takoj izkoristili priložnost, ko je ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport​ napovedalo podporo razvoju državnih in regijskih športnih centrov. »Kranj ima znanje, tradicijo in ljudi, ki si zaslužijo vrhunske pogoje. Ne gre le za hokej, ampak tudi umetnostno in rekreativno drsanje, celo krling in hitrostno drsanje. V Kranju imamo tudi državnega prvaka v hitrostnem drsanju.« Z novo dvorano, je še dodal župan, naj bi Kranj postal nacionalni center za hokej. Zato si želi, da bi z državo nadaljevali razgovore za gradnjo nove dvorane takoj po konstituiranju nove vlade. S prvonagrajenim elaboratom, so poudarili na občini, so namreč dobili kakovostne strokovne podlage za nadaljnji razvoj projekta, ki bo »prispeval k razvoju športa, rekreacije in družbenega življenja v mestu«.

Demokratično do ustrezne rešitve

Ocenjevalna komisija je sicer poleg prve, druge in tretje nagrade podelila še eno zvišano priznanje ter dve priznanji za idejno zanimive in kakovostne predloge. Po besedah predsednika komisije Roberta Potokarja so elaborate pregledali na več zasedanjih, pri čemer so pri presoji upoštevali celovitost rešitve, kakovost urbanistične in arhitekturne zasnove, gospodarnost, trajnost ter skladnost s prostorskimi akti. Pohvalil je občino, da so se odločili za javni anonimni natečaj, saj meni, da je to najbolj demokratična oblika za pridobitev ustrezne rešitve. Zato je priznal, da so bili v komisiji prijetno presenečeni, ker je bil izbran mlad, doslej neuveljavljen arhitekturni biro. Ledno dvorano so zasnovali kot večnamenski javni objekt, ki presega izključno športno rabo, ampak omogoča izvedbo tudi drugih prireditev. »Pri oblikovanju smo izhajali iz samega bistva ledne dvorane – ledu, ki kot naravni pojav izginja,« je pojasnil arhitekt Gašper Fabijan. To minljivost ledu so želeli prenesti tudi v projekt. Pritličje so tako zasnovali kot težko kamnito gmoto, v katero so umestili »robustnejše« programe, na tem pa slonita »sneg in led« zgornjih etaž. »Volumna prvega in drugega nadstropja sta zasnovana kot svetlejša, bolj abstraktna masa, za katero se mestoma zdi, kot da zdrsi ali se prelomi proti tlom.« V ta del so umestili dvorane, kavarno, fitnes ... Tako so s projektom želeli odpreti tudi razmislek o minljivosti ledu in pomenu skupnega prostora.