Septembra je na Weingerlovi ulici v Šenčurju začasno veljala enosmerna ureditev prometa. / Foto: Primož Pičulin
Septembra je na Weingerlovi ulici v Šenčurju začasno veljala enosmerna ureditev prometa. / Foto: Primož Pičulin
Enosmerni promet ni rešitev
Začasna enosmerna ureditev Weingerlove ulice v Šenčurju po mnenju prebivalcev ni dosegla cilja, temveč jim je prinesla še več nevšečnosti. Sami predlagajo zaprtje ulice za tranzitni promet.
Šenčur – Weingerlova ulica v Šenčurju je septembra v okviru Evropskega tedna mobilnosti začasno postala enosmerna v smeri od Pipanove ulice proti domu starejših. Namen ukrepa je bil preizkusiti možnosti za umirjanje prometa in spodbujanje mehkih oblik mobilnosti. Medtem ko je šenčurska občina želela preizkusiti, ali bi sprememba izboljšala varnost, prebivalci menijo, da enosmerna ureditev ni prinesla pričakovanih rezultatov, temveč dodatne težave.
Po njihovih besedah je bil promet na ulici še vedno gost, številni vozniki prometnega režima niso spoštovali. Kot so zatrdili, so bili edino prebivalci tisti, ki so spoštovali novo začasno ureditev, a so bili zaradi tega v slabšem položaju – da so se pripeljali do svojih domov, so morali narediti daljši obvoz skozi center Šenčurja. Raje bi videli, da bi bila ulica za tranzitni promet zaprta oziroma da bi bil promet dovoljen le lokalnim prebivalcem, saj bi tako zagotovili večjo varnost in mirnejše bivalno okolje.
»Na težave opozarjamo že več kot 25 let, a odziva občine ni. Nekoč je tu veljal režim lokalnega prometa, zdaj pa ga ni več,« je na zaključnem posvetu dejal Tone Okorn, eden od prebivalcev Weingerlove ulice. Dodal je, da se po ulici dnevno vozi okoli 500 tranzitnih vozil, tudi avtobusi in tovornjaki, saj jo mnogi uporabljajo kot bližnjico do sosednje kranjske občine.
Jože Pilar in Drago Hlebar sta poudarila, da je ulica ob prometnih konicah še posebej nevarna za stanovalce doma starejših, ki se sprehajajo ob cesti. »Največ prometa je med 7. in 9. uro zjutraj ter popoldne med 13. in 17. uro. Ulica je zelo ozka, v neposredni bližini pa so dom upokojencev, osnovna šola in vrtec. Avtomobili se izogibajo drug drugemu tako, da zapeljejo kar na naša dvorišča, kar postaja nevzdržno,« je opozoril Hlebar.
Da se prometne navade niso bistveno spremenile, potrjujejo tudi meritve. Uroš Brankovič in Vlasta Juršak iz Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj sta pojasnila: »Kljub spremembi so se vozniki še vedno vozili v obe smeri, prometne signalizacije pa večinoma niso upoštevali. Prometa ni bilo manj, res pa hitrost ni bila problematična – niti eno vozilo v času meritev ni prekoračilo omejitve. Je pa kar dobrih 75 odstotkov voznikov vozilo v napačno smer, čeprav so bili znaki enosmerne ureditve jasno postavljeni. Med kršitelji so prevladovali motoristi, kolesarji in druga enosledna vozila.«
Šenčurski župan Ciril Kozjek je medtem opomnil, da Weingerlova ulica ni osamljen primer. »Ta ulica je pravzaprav tema pogovorov že vse od začetka mojega županovanja. Leta 2014 so stanovalci prvič izrazili željo po spremembi prometnega režima, od takrat smo preigrali vse možne variante. Gre za javno cesto, podobnih imamo v občini še več in režim bo na vseh teh cestah ostal enak. Cest ne želimo zapirati.« Po njegovih besedah za zdaj enosmerne ureditve na Weingerlovi ulici ne bo. »Ulica ima že danes hitrostne ovire, ki pomagajo pri umirjanju prometa,« je dodal župan.