predstavitev kratkega filma rapalska meja Selška dolina Zali Log Ratitovec in Soriška planina galerija muzej Železniki JZR Javni zavod Ratitovec / Foto: Gorazd Kavčič

S predstavitve filma (z leve): producent Jakob Vrhovec in predstavniki komisije za delo na področju Rupnikove linije in rapalske meje Janez Habjan, Andreja R. Megušar in Alojz Lotrič / Foto: Gorazd Kavčič

Film, ki vabi k obisku ostalin

V Selški dolini so posneli promocijski film o dediščini Rupnikove linije in rapalske meje na njihovem območju.

Železniki – V občini Železniki se ponašajo z bogato dediščino rapalske meje in Rupnikove linije, ki ju zdaj predstavljajo v promocijskem filmu. Ustvarila ga je občinska komisija za delo na področju na področju Rupnikove linije in rapalske meje. »Širši javnosti želimo predstaviti bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki je zagotovo aktualna tako za domače kot tuje goste,« je poudarila predsednica komisije in direktorica Javnega zavoda Ratitovec Andreja R. Megušar. Film so predstavili v sredo, dostopen pa je na spletnih portalih zavoda.

Film, dolg slabo minuto in pol, se osredotoča na ostanke Rupnikove linije in rapalske meje na Ratitovcu, Soriški planini in Zalem Logu. Posnelo ga je podjetje Performans, z njim pa nagovarjajo tri ciljne skupine: pohodnike, kolesarje in družine.

Film, dolg slabo minuto in pol, se osredotoča na ostanke Rupnikove linije in rapalske meje na Ratitovcu, Soriški planini in Zalem Logu. Posnelo ga je podjetje Performans, z njim pa nagovarjajo tri ciljne skupine: pohodnike, kolesarje in družine. Ob tem je Megušarjeva omenila tudi izobraževalni vidik, saj lahko z ogledom ostalin na terenu tudi šolarji na atraktiven način spoznavajo dogajanje v obdobju 20. in 30. let prejšnjega stoletja.

»Promocijski film je zelo dobrodošel,« je dejal Alojz Lotrič, predsednik Planinskega društva za Selško dolino Železniki in član komisije. Kot je pojasnil, je na širšem območju Ratitovca okoli dvajset bunkerjev, od tega približno polovica bolj vidnih, pohodniki pa kažejo veliko zanimanja zanje, zato bi bilo treba tam postaviti kakšno informativno tablo.

»Občina že kar nekaj let namenja sredstva za vzdrževanje, nadgradnjo, postavitev tabel in čiščenje bunkerjev, ki so bili v preteklosti res zanemarjeni. Bili so skladišča za odpadke in opravljanje velikih potreb,« je pojasnil podžupan Janez Habjan, prav tako član komisije, ki se mu zdi pomembno, da se dediščina, povezana s staro mejo, ohrani in predstavi javnosti. Komisija bo po besedah Megušarjeve nadaljevala evidentiranje in opremljanje ostalin, v načrtu imajo tudi izobraževanje vodičev, digitalizacijo in promocijo. Poudarila je tudi pomen povezovanja z ostalimi območji, povezanimi z Rupnikovo linijo in Rapalsko mejo.