Gasser se ne strinja z ugotovitvami KPK

Železniki – Železnikarski župan Marko Gasser se ne strinja z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da krši Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ker opravlja nezdružljivi funkciji župana in člana Sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Kljub pozivu KPK, naj nezdružljivost funkcij odpravi, še naprej vztraja v obeh vlogah.

Kot je Gasser v petek pojasnil v izjavi za medije, je KPK svojo odločitev vezala na določbe omenjenega zakona, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član upravljanja ali nadzora v drugih pravnih osebah javnega prava. »Res je, da je KGZS pravna oseba javnega prava. KPK pa pri tem ni upoštevala, da tako zakon o KGZS kot tudi statut zbornice nikjer ne določata, da bi svet KGZS imel upravljavske ali nadzorne pristojnosti, ampak jasno določata, da ima upravljavske pristojnosti upravni odbor in nadzorne pristojnosti nadzorni odbor. Torej teh pristojnosti oz. upravičenj svet, katerega član sem, nima.«

Po mnenju Gasserja tako ni podan noben sum opravljanja nezdružljivih funkcij, zato je KPK že aprila lani predlagal, da postopek zoper njega ustavi. Če je KPK drugačnega mnenja, pa jo je zaprosil, da mu pojasnijo pravne podlage, na katerih temeljijo njihove navedbe, saj jih v dopisu niso konkretizirali. Po navedbah Gasserja mu KPK svoje odločitve doslej ni pojasnila.

»Glede na odločitev KPK bom še premislil, kakšne poteze bom sprejel, sploh glede na dogodke preteklih dni, ko lahko vidimo, da najvišji predstavniki oblasti v državi, ki imajo bistveno večjo odgovornost, kot jo imamo člani sveta KGZS, po odločitvah KPK ne odstopijo oz. če parafraziram, si sam zakon o KGZS razlagam drugače kot KPK,« je povedal Gasser.

Poudaril je, da je bil v svet KGZS izvoljen: »Sem predstavnik kmetov v zbornici in mislim, da je prav, da delam naprej.« Kot je dejal, so postopek sprožili »določeni člani določenih političnih opcij na zbornici«. Domneva, da je neka skupina ljudi, ki je prej imela večino v KGZS, to izgubila in je težko prebolela izgubo vpliva.

KPK sicer lahko v primeru, ko voljeni funkcionar kljub opozorilu še naprej opravlja nezdružljivi funkciji, v skladu z zakonodajo zgolj obvesti javnost in zoper njega uvede prekrškovni postopek. Predpisana globa je od 1000 do 2000 evrov. »Ko bo postopek zaključen, verjetno sledi neka denarna kazen in jo bom pač poravnal,« je dejal Gasser.

KPK: Odločitev smo pojasnili

Na Gasserjevo izjavo se je kmalu odzvala KPK. Kot so navedli, so Gasserju septembra lani vročili končne ugotovitve, v katerih je v celoti obrazloženo, zakaj in na kateri pravni podlagi je bila sprejeta odločitev o nezdružljivosti funkcij, zato ne drži, da odločitev ni bila pojasnjena. Dodali so, da bi Gasser zoper odločitev KPK lahko vložil upravni spor, a tega ni storil, zato so ugotovitve pravnomočne. »Z zakonom določena pristojnost Komisije je, da presoja, ali gre v posameznih primerih za nezdružljive funkcije. Ta presoja ne more biti prepuščena posameznikom, ki te funkcije opravljajo. Dolžna skrbnost funkcionarjev, ki opravljajo najvišje funkcije v državi ali na lokalni ravni, je, da spoštujejo zakone in pravnomočne odločitve nadzornih institucij ter tako s svojim ravnanjem z dobrim zgledom krepijo delovanje pravne države,« so poudarili.

Petkov odziv župana Železnikov po mnenju KPK še dodatno potrjuje, kako nujne so spremembe zakonodaje na tem področju v smeri dodatnih sankcij za funkcionarje, ki pravnomočnih odločitev komisije ne spoštujejo. Ministrstvu za pravosodje so sicer že posredovali predloge za spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.