Godla hitro pošla

Šenčur – Da je godla med ljudmi še vedno zelo priljubljena, so znova dokazali na sobotnem Dnevu godle v Blagnetovi hiši v Šenčurju, kjer je ta posebna jed pošla v pičli uri. Člani Turističnega društva Šenčur so letos skuhali 180 litrov godle, kar je zadostovalo za približno sto porcij. Kot je pojasnila predsednica društva Katja Pipan, so osnovne sestavine preproste, a skrbno izbrane. Na svinjski masti popražena čebula, kuhana prosena kaša in ješprenj ter svinjska kri. Za piko na i poskrbijo začimbe. »Gre za avtohtono šenčursko jed, gosto in bogatega okusa, ki jo lahko primerjamo s krvavico. Tradicionalno jo postrežemo s krompirjem v oblicah,« je dejala Pipanova.

Za pripravo godle je poskrbela glavna kuharica Zalka Jovanovič z ekipo Marto Pipan, Bojanom Pipanom in Klemenom Ovsenikom. V preteklosti je društvo godlo kuhalo dvakrat letno, zdaj pa so se odločili, da bo dogodek potekal le enkrat na leto. »V preteklosti so godlo kuhali predvsem ob kolinah, še posebej pozimi, saj je izjemno hranljiva in kalorična jed,« je pojasnila Pipanova in dodala, da dogodek vsako leto pritegne več obiskovalcev, tudi iz okoliških krajev.

Obiskovalci, med njimi tudi Franc in Pavla Erjavec iz Šenčurja, so godlo pohvalili. »Nekoč smo jo jedli za zajtrk, ko prehrana še ni bila tako pestra. Pripravili smo jo na podoben način, kot jo postržejo tukaj. Poleg najbolj tekne krompir ali kruh,« je dejala Erjavčeva. Svoje spomine je delila tudi Suzana Gracar iz Kranja, ki je godlo povezala s svojim otroštvom pri stari mami na Bizeljskem. Povedala je: »Pri nas smo godlo jedli drugače kot tukaj. Ko so bile koline, smo tisto, kar je ostalo od krvavic, to smo imenovali godla, spekli na ponvi, podobno kot omleto. Šenčurske godle še nisem poskusila. Nenavadno mi je, da je na žlico, saj tega nisem vajena. Gre pa v slast mojemu možu.«