Gorenjski glas v letu 2024

V leto 2024 vstopamo brez podražitve časopisa, saj so se ob koncu lanskega leta cene tiska k sreči umirile. Lani je energetska kriza cene papirja oziroma tiska pognala v nebo, časopis smo podražili januarja in nato še enkrat maja, drugače ni šlo. Upajmo, da se bo letos inflacija umirila, napovedi, da smo se izognili recesiji, namreč niso povsem zanesljive.

Naročniki imajo visoke popuste

Naročniška prodaja časopisa ima 98-odstoten delež, kar pomeni, da so popustov deležni skoraj vsi kupci časopisa. Zanj odštejete bistveno manj od cene, ki je napisana na naslovnici časopisa.

Največji, kar 25-odstotni popust imate letni naročniki, ki naročnino plačate na začetku leta. Letni naročniki za torkov časopis plačate 1,88 evra, za petkovega 2,10 evra.

Polletni naročniki imate 20-odstotni popust in za torkov časopis plačate 2,00 evra, za petkovega 2,24 evra.

Pri mesečni naročnini ste deležni 10-odstotnega popusta, kar pomeni, da za torkovo številko časopisa plačate 2,25 evra, za petkovo 2,52 evra.

Darila bomo poslali po pošti

Plačniki letne naročnine, ki nam celotno kupnino zaupate že na začetku leta, ste deležni posebne pozornosti, saj nam s tem omogočate mirno poslovanje tudi na začetku leta, ki je oglasno skromnejši.

Tudi letos vam bomo darila poslali po pošti, kar ste v zadnjih letih zelo dobro sprejeli, saj vsi ne morete priti v uredništvo, še težje v tem času, ko razsajajo virusi in je veliko ljudi bolnih. Pripravili smo praktično darilo, ki je enako za vse.

Nov čezmejni projekt

Posebno pozornost namenjamo slovenski manjšini na avstrijskem Koroškem, poleg redne petkove rubrike Med sosedi bo še naprej izhajala priloga Karavanke, ki jo izdajamo skupaj z Mohorjevo družbo iz Celovca in je na obeh straneh meje zelo dobro sprejeta.

Jeseni smo začeli nov triletni čezmejni projekt Lingua, ki je namenjen narečjem in vzgoji kadra za dvojezične vrtce. Za Gorenjski glas je to že tretji evropsko financiran projekt, vodilni partner je tokrat Mohorjeva družba iz Celovca, na slovenski strani sodeluje še Ljudska univerza Škofja Loka.

V projekt vstopamo s svojo mrežo lokalnega tiska, izdajamo namreč 25 občinskih in krajevnih časopisov in revij. Naši novinarji so veliko na terenu, v okviru čezmejnega projekta bodo raziskovali narečja in napisali dvesto člankov ter posneli video gradivo. Posebna pozornost bo namenjena ziljskemu narečju, ki je značilno za Ziljsko dolino v Avstriji, Kanalsko dolino v Italiji in Rateče v Sloveniji; za ziljsko narečje bo razvito digitalno orodje za pretvorbo govora v besedilo. Prepričana sem, da bomo pri ustvarjanju baze znanja o narečjih našli še več zanimivih povezav.

Trideset publikacij

Pri Gorenjskem glasu 32 zaposlenih izdaja 30 publikacij, na vsakega torej pride ena, kar je res veliko. Veliko dela imamo torej in brez tega ne bi uspešno poslovali. Večkrat lahko slišite, da so tiskani mediji v krizi, da se selijo na splet, toda za splet je značilna navidezna brezplačnost, pri kateri oglasi »skačejo« na vseh koncih in krajih, da še brati ne moreš.

Slovenija je ena redkih držav, kjer tiskani mediji niti po izbruhu pandemije niti ob energetski krizi nismo bili deležni državne pomoči. Ker pomoči ni, nekateri časopisi že napovedujejo, da bodo ugasnili luč.

Pri Gorenjskem glasu o tem ne razmišljamo, še manj govorimo. Dokler bomo imeli toliko zvestih naročnikov, se za prihodnost ne bojimo, dokler bomo deležni zaupanja večine gorenjskih občin, s katerimi sodelujemo pri izdajanju revij in časopisov, nas pomanjkanje dela ne skrbi.

Prav pa bi bilo, da bi država tako kot druge v Evropski uniji pomagala tisku, saj bo brez njega nastala praznina, ki bo škodovala demokraciji.

Resen tudi spletni časopis

Gorenjski glas je resen časopis, takšen je tudi naš spletni časopis, saj ni pravega razloga, da bi zanj pisali neumnosti, ki jih je na spletu tako ali tako dovolj. Že za lansko leto smo vam obljubili nov spletni časopis, vendar se je projekt zaradi bolezni zaposlenih, ki so ključni za njegovo uvedbo, nekoliko zavlekel, zagnali ga bomo letos. Tudi brez tehnološke posodobitve se je naš spletni časopis zelo izkazal ob lanskih avgustovskih poplavah, ko je dosegel trikrat toliko obiskovalcev kot običajno.