Intervencijsko mirnejše leto

Kranj – Leto 2024 je bilo za Gasilsko reševalno službo (GARS) Kranj statistično umirjeno leto v primerjavi z letom 2023, ki je bilo zaznamovano s poplavami in vetrolomi in so opravili skupno 1514 intervencij. Kljub temu so kranjski poklicni gasilci lani posredovali na skupno 877 intervencijah, kar pomeni povprečno 2,4 intervencije na dan. »Število posredovanj se vrača v okvir povprečnega leta, a se dolgoročno kaže trend povečevanja,« je pojasnil poveljnik Andraž Šifrer.

Glavnina intervencij, kar 94 odstotkov, je potekala na območju Mestne občine Kranj, preostalih šest odstotkov pa v občinah, kjer kranjski gasilci še delujejo. To so občine Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur. Poleg tega posredujejo z avtolestvijo in avtocisterno še v občinah Škofja Loka in Tržič ter pri nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrečah in pri reševanju na in iz vode še v cerkljanski in radovljiški občini.

Boljša ozaveščenost

Lani je bilo, podobno kot pretekla leta, največ tehničnih intervencij (337), kamor sodijo črpanje vode, odstranjevanje podrtih dreves, pomoč pri prenosu oseb, posredovanje v dvigalih in podobno. Sledile so prometne nesreče (166) in požarne intervencije (144). Gasilci so se odzvali na 44 nesreč z nevarnimi snovmi, sedem reševanj na vodi ter 15 reševanj živali. Največ izrednih dogodkov so zabeležili julija, v povprečju pa so jih nanizali sedemdeset na mesec.

»V zadnjih letih opažamo upadanje požarnih intervencij, kar gre pripisati boljši ozaveščenosti prebivalcev. Vse več gospodinjstev se odloča za namestitev javljalnikov monoksida, število dimniških požarov pa se je zmanjšalo zaradi prehoda na sodobnejše načine ogrevanja,« je pojasnil Šifrer, ob tem pa dodal, da je bilo lani požarnih intervencij sicer nekaj več kot v letu poprej.

Med večjimi požarnimi intervencijami lanskega leta so bili požari v škofjeloški industrijski coni, Podružnični šoli Besnica, Osnovni šoli Bistrica pri Tržiču ter požar kuhinje na Šutni. Ogenj je zajel stanovanjsko hišo na Javorniku, kar je bila ena najobsežnejših požarnih intervencij lanskega leta. Gasilci so med drugim pomagali tudi pri gašenju požarov v naravi na Krasu.

Več električnih naprav

Na drugi strani se gasilci soočajo z novimi izzivi, ki jih prinaša porast električnih naprav in vozil, s čimer se je povečalo tveganje požarov litij-ionskih baterij. »Lani je v Kranju zagorelo električno kolo, kjer je bilo posebej problematično intenzivno gorenje baterije.«

Čeprav obstajajo jasni postopki za gašenje tovrstnih požarov, Šifrer opozarja na pomanjkanje primerne opreme in infrastrukture. Ključni problem je prostor za varno shranjevanje pregrete ali poškodovane baterije, saj je priporočljivo, da se ta za določen čas odloži na varno območje. Prav tako niso na voljo posebni zabojniki, v katere bi lahko baterijo potopili v vodo.

V preteklem letu na območju njihovega delovanja ni bilo primera požara, ki bi ga povzročila sončna elektrarna, a so že gasili objekte, na katerih so bile nameščene fotonapetostne plošče. »Te same po sebi niso bile vzrok požara, a so otežile gašenje. Glavna težava je, da sončne celice ves čas proizvajajo električno energijo, kar pomeni, da električni tok ne preneha niti med intervencijo,« je poudaril Šifrer.

V idealnih razmerah bi morali elektrarno pokriti s posebno ponjavo, ki bi preprečila dostop svetlobe in s tem prekinila proizvodnjo električne energije. »Šele nato bi jo lahko varno odstranili. V praksi je ta postopek izjemno zahteven, poleg tega aluminijasta konstrukcija pod paneli ob visokih temperaturah hitro popusti in se začne topiti, kar predstavlja dodatno nevarnost,« je pojasnil.

Preventivna dejavnost

V GARS Kranj veliko pozornosti namenjajo preventivi, zato občane spodbujajo k namestitvi javljalnikov požara, ki lahko bistveno pripomorejo k pravočasnemu zaznavanju in preprečevanju večje škode. Požarno varovanje trenutno zagotavljajo v 44 objektih na območju kranjske občine. »Požarni alarmi so lani sprožili 81 intervencij, pri čemer je bila večina alarmov lažnih, a gasilci na vsakega reagiramo, kot da gre za resnično nevarnost,« je dodal Šifrer.

Lani so gasilci posodobili vozni park. Pridobili so novo kombinirano gasilsko vozilo GVC-1, medtem ko so staro vozilo podarili PGD Britof. Dobili so tudi novo vozilo za nevarne snovi, saj je bilo prejšnje iz leta 1998 že dotrajano. Letos pričakujejo manjše gasilsko vozilo GVC-2 s cisterno, obstoječe pa bodo predali PGD Bitnje.

Od leta 2021 imajo vzpostavljeno dispečersko službo, ki jo je, kot pravi Šifrer, treba nadgraditi, saj se je sčasoma pokazalo, da trenutna rešitev ne ustreza več vsem operativnim zahtevam. »Zato jo bomo letos prenovili in digitalizirali, hkrati pa vzpostavili novo štabno sobo, namenjeno vodenju večjih intervencij. Služila bo tudi štabu Civilne zaščite Mestne občine Kranj s poveljnikom Vidom Krčmarjem, s katerim odlično sodelujemo,« je poudaril.

Večja količina opreme in vozil povzroča prostorsko stisko, zato si gasilci prizadevajo za nadgradnjo gasilskega doma z nadstrešnico, za kar že imajo gradbeno dovoljenje. Pri tem imajo podporo kranjskega župana Matjaža Rakovca, ki po besedah Šifrerja izkazuje velik posluh za gasilstvo.

Kadrovska krepitev

GARS Kranj trenutno zaposluje 55 gasilcev, od tega je 49 operativnih in šest takih, ki so del dnevne službe. Razporejeni so v štiri izmene – ena izmena šteje 13, tri pa po 12 gasilcev. »Naš dolgoročni cilj je povečanje števila gasilcev na 14 na izmeno, saj se mesto hitro razvija, gradijo se nova stanovanja, industrijske cone in trgovski centri. S tem se povečuje tudi potreba po hitrem in učinkovitem odzivanju na različne intervencije,« je opozoril Šifrer.

Ob robu je razkril, da bodo 31. maja organizirali veliko vajo Potres Kranj 2025, ki jo pripravljajo skupaj s Civilno zaščito Mestne občine Kranj. »Namen vaje je preveriti pripravljenost vseh služb zaščite in reševanja v primeru potresa,« je povedal Šifrer in še dodal, da bo hvaležen vsakemu občanu, ki bo sodelujočim na vaji za ta dan omogočil uporabo svojega objekta za izvajanje praktičnih vaj.