V Šubičevi hiši je minuli teden potekala javna razprava o predlogu vizije in ciljev na področju razvoja prometa. / Foto: Mateja Rant

V Šubičevi hiši je minuli teden potekala javna razprava o predlogu vizije in ciljev na področju razvoja prometa. / Foto: Mateja Rant

Izzivi prometa na podeželju

Občina Gorenja vas - Poljane je minuli četrtek v Šubičevi hiši v Poljanah pripravila javno razpravo na temo občinske celostne prometne strategije, ki predstavlja podlago pri nadaljnjem razvoju mobilnosti in načrtovanju prometa v občini.

Poljane – S sprejetjem občinske celostne prometne strategije želijo prispevati k razvoju trajnostne mobilnosti na območju občine Gorenja vas - Poljane in s tem izboljšanju kakovosti življenjskega prostora, za cilje pa so si zastavili še boljšo povezanost in dostopnost, povečanje prometne varnosti in zmanjšanje prometnih zastojev, poudarjajo na občini.

V začetku novembra se je sestala širša delovna skupina, v katero so bili vključeni predstavniki gospodarstva, javnih zavodov, ranljivih skupin, javnega prometa, društev in drugi, ki je pripravila predlog vizije občinske prometne strategije. Pri tem so po besedah Aljoše Jasima Tahirja iz podjetja Boson, ki je pripravilo gradivo za občinsko prometno strategijo, izhajali iz sedmih obveznih ciljev, ki so opredeljeni na nacionalni ravni, dopolnili pa so jih s cilji, ki upoštevajo tudi posebnosti občine Gorenja vas - Poljane. Cilji, ki jih zasledujejo na nacionalni ravni, so: izboljšana kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti, znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa, bolj zdravi in aktivnejši prebivalci, vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo, večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa ter izboljšana dostopnost do osnovnih storitev in aktivnosti. Med za občino specifičnimi cilji pa so poudarili spreminjanje miselnosti o potovalnih navadah, zmanjšanje prometa kot posledice delovnih migracij in povečanje rabe alternativnih oblik mobilnosti.

V pripravo strategije se poleg strokovne javnosti trudijo vključiti tudi širšo javnost, zato so minuli teden pripravili še javno razpravo o predlogu vizije in ciljev na področju razvoja prometa. Udeleženci javne razprave so med drugim poudarili, da razmer v ruralnih območjih, kot je njihovo, ne gre enačiti s prometnimi razmerami v večjih mestih. »Smo visoko motorizirana družba in v odročnih predelih bomo poseljenost obdržali le tako, da na avtomobil ne bomo gledali kot na sovražnika. S kolesom namreč ne moreš po večjih nakupih ali otroka v vrtec. A pri tem imam v mislih skromne avtomobile, po možnosti električne,« je poudaril eden od udeležencev. Priložnost na področju trajnostne mobilnosti vidijo tudi v optimiziranju prevozov – iz oddaljenih predelov se do neke točke vsak pripelje s svojim avtom, od tam dalje pa se lahko več ljudi pelje skupaj. Poudarili so še problematiko javnih prevozov in pomanjkljivo prometno infrastrukturo, kot so kolesarske steze in pešpoti, pločniki in avtobusne postaje. Obenem pa so se udeleženci tudi strinjali, da smo v zadnjem času postali preveč razvajeni in bo potrebna tudi sprememba miselnosti.