Strokovnjaki z vsega sveta so si ogledali plazova Urbas in Čikla nad Koroško Belo. / Foto: arhiv Civilne zaščite Jesenice
Strokovnjaki z vsega sveta so si ogledali plazova Urbas in Čikla nad Koroško Belo. / Foto: arhiv Civilne zaščite Jesenice
Jaz bi se počutil varnega
Tako je odgovoril nizozemski profesor hidrologije dr. Thom Bogaart na vprašanje, ali obstaja nevarnost sprožitve plazov nad Koroško Belo. Plazova Urbas in Čikla so si ogledali strokovnjaki z vsega sveta.
Jesenice – Jesenice so prejšnji teden gostile 45 strokovnjakov s področja raziskovanja zemeljskih plazov in razvoja opozorilnih sistemov z vsega sveta, od Nove Zelandije, Kolumbije, ZDA do Španije, Italije, Švice ... V organizaciji Geološkega zavoda Slovenije in ob sodelovanju Civilne zaščite Jesenice so se udeleženci naprej podali na ogled zemeljskih plazov v zaledju Koroške Bele, kjer so si ogledali dosedanje ukrepe in sistem monitoringa na plazovih Urbas in Čikla.
Kot je povedala dr. Mateja Jemec Auflič z Geološkega zavoda Slovenije, je sistem monitoringa na plazovih nad Koroško Belo primer dobre prakse, kjer spremljajo aktivni plaz skozi daljše časovno obdobje. Za udeležence je bil plaz izjemno zanimiv glede geološke zgradbe, strukture, dinamike, globine, sistemi monitoringa pa so po besedah dr. Mateje Jemec Auflič najsodobnejši, gre za tehnologijo, ki se uporablja tudi drugod po svetu.
Med udeleženci je bil tudi prof. dr. Thom Bogaard iz Nizozemske, strokovnjak za hidrologijo in geomorfologijo, ki je potrdil, da je sistem monitoringa na plazovih nad Koroško Belo vrhunski, sistem dveh poteznih zank pa zagotavlja večjo varnost, kajti če masni premik pretrga prvo zanko, se sproži alarm. Posebej je bil navdušen, da masne pobočne premike nad Koroško Belo lahko prek posebnega programa neposredno spremljajo tudi gasilci Gasilsko reševalne službe Jesenice. Kaj pa kot strokovnjak s področja hidrologije meni o nevarnosti sprožitve plazov nad Koroško Belo? Kot je dejal, ne obstajajo modeli, na osnovi katerih bi ob hudem deževju lahko napovedali, ali oziroma kdaj se kak plaz lahko sproži, vendar pa je glede na vse doslej izvedene ukrepe nad Koroško Belo zagotovil: »Jaz bi se počutil varnega.«
Na srečanju so poseben poudarek dali sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in načinu obveščanja o stanju na plazovih. Po besedah strokovnjakinje z Nove Zelandije Sare Harisson je zelo pomembna redna in stalna komunikacija z domačini, pri čemer jih je treba ozaveščati, ne strašiti, morajo biti seznanjeni, kako naj reagirajo v primeru sprožitve alarma, morajo poznati načrt varnih poti.
Kot je dejala Živa Ozmec iz Civilne zaščite Jesenice, je bilo srečanje za občino Jesenice pomembno, saj se preko izkušenj in sodelovanja trudijo krepiti odpornost prebivalcev Koroške Bele in stalno nadgrajevati zaščitne ukrepe na plazovih.
Dogodek je bil del delavnice LandAware z naslovom Znanost in praksa pri opozorilnih sistemih za zemeljske plazove. LandAware je mednarodno nevladno združenje raziskovalcev in strokovnjakov, ki se ukvarjajo z zasnovo in razvojem opozorilnih sistemov pred zemeljskimi plazovi.