Kakšna bo usoda Majdičevega mlina

Kranj – Majdičev mlin v Kranju je po požaru 26. septembra 2022 zamenjal že tri lastnike, pa čeprav je objekt še vedno predmet denacionalizacijskega postopka. Tedanji lastnik, podjetje Medeja oziroma projektno podjetje Naš mlin iz Medvod, na katerega je bila stavba prenesena, je pogoreli objekt jeseni 2022 prodal podjetju Savski biser iz Topola, to pa ga je, kot smo že poročali, januarja letos prodalo družbi Eltim iz Gabrovčeca pri Krki. Dolenjsko podjetje se je na slovenskem trgu uveljavilo na področju elektroinštalacij ter vzdrževanja, kasneje pa je svojo dejavnost razširilo še na gradbene storitve, in sicer ponuja vse od načrtovanja gradnje do zaključka del in vselitve v objekte. Pozanimali smo se, kakšni so njihovi načrti z Majdičevim mlinom, nekdaj eno najbolj prepoznavnih spomeniško zaščitenih stavb v Kranju.

»Naša strategija za to nepremičnino predvideva razvoj stanovanjske gradnje v prihodnjih letih z namenom priprave kakovostnih stanovanjskih enot, ki bodo po zaključku gradbenih del na trg ponujena v nadaljnjo prodajo. Ta pristop je skladen z našimi dolgoročnimi poslovnimi cilji in načeli trajnostnega razvoja projektov, pri čemer spoštujemo vse veljavne predpise ter urbanistične načrte,« je povedal lastnik Eltima Darko Perko. »Naš okvirni cilj je, da bi bil projekt, ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov, soglasij in faz razvoja, realiziran do sredine leta 2028. Ob tem poudarjamo, da gre v tem trenutku za orientacijski časovni okvir, ki je odvisen od poteka strokovnih analiz, prostorskih pogojev ter upravnih postopkov,« je dodal.

Ruševine podreti ali ne

Kot je znano, na kranjskem okrožnem sodišču sicer poteka pravda, s katero Mestna občina Kranj (MOK) od prejšnjega lastnika, podjetja Savski biser, zahteva odstranitev škodne nevarnosti, torej porušitev ali sanacijo pogorelega Majdičevega mlina. Občina zatrjuje, da bi zrušitev stavbe lahko potencialno ogrozila življenja ljudi ali povzročila večjo materialno škodo. Nadaljnja usoda tožbe po zamenjavi lastnika še ni znana, občina pa pri njej vztraja, saj da sprememba lastnika ni ovira za nadaljevanje pravde.

Na vprašanje, ali nameravajo obstoječo stavbo podreti, v Eltimu odgovarjajo, da so trenutno v fazi celostne ocene njenega stanja, pregleda razpoložljive dokumentacije in pridobivanja strokovnih mnenj. »Na podlagi teh izhodišč bomo po temeljitem premisleku sprejeli odločitev o nadaljnjem razvoju lokacije in o tem, kateri pristop je z vidika stroke, prostorskih pogojev in dolgoročne vzdržnosti najprimernejši. Dokončna odločitev o tem, kako nadaljevati, v tem trenutku še ni sprejeta,« je povedal Perko.

Kot je še pojasnil, so z MOK že bili v stiku v obliki uvodnega obiska, na katerem so se predstavili kot novi lastnik Majdičevega mlina. »Nadaljnje usklajevanje in komunikacija z občino bosta sledila v naslednjih fazah projekta, ko bodo znane bolj konkretne strokovne podlage in možne razvojne usmeritve,« je napovedal Perko in poudaril, da se zavedajo pomena lokacije za lokalno okolje, zato k projektu pristopajo premišljeno, odgovorno in v sodelovanju z relevantnimi deležniki.

Občina zavrnila predkupno pravico

Na MOK so povedali, da si želijo, da bo novi lastnik poskrbel za propadajočo nepremičnino v skladu z občinskim prostorskim načrtom, ki tam določa območje centralnih dejavnosti, s podrobnimi načrti novega lastnika pa še niso seznanjeni. Na vprašanje, zakaj občina ni izkoristila predkupne pravice za nakup Majdičevega mlina, pa so odgovorili, da so 16. decembra lani prejeli ponudbo družbe Savski biser po ceni 300 tisoč evrov. »MOK je 5. januarja ponudbo zavrnila, saj za nakup te nepremičnine v proračunih ni predvidenih sredstev, hkrati pa bi lastništvo nepremične zagotovo prineslo visoke dodatne in nepredvidene stroške,« so pojasnili.

Denacionalizacija Majdičevega premoženja

Kot omenjeno, je denacionalizacijski postopek za Majdičev mlin še vedno v teku. Kot je v imenu denacionalizacijskih upravičencev do zaplenjenga premoženja družine Majdič povedal nekdanji kranjski župan Vitomir Gros, denacionalizacijski postopek še vedno poteka tudi za Majdičevo hidroelektrarno v mlinu in v sosednji stavbi z vsemi pripadajočimi zemljišči, stavbami in gradbami – od velikega Majdičevega jezu na Savi, vstopnega jezu v kanal, preko kanala z obrežnimi parcelami in do kompleksa delavniških stavb na jugu Majdičevega loga, z Majdičevo hišo vred. »Prav tako ni zaključen denacionalizacijski postopek bivšega Gorenjskega sejma, sedaj trgovin Supernove. Tudi gospodarsko poslopje in zemljišče ob njem še ni vrnjeno oziroma postopek ni končan,« je pojasnil Gros, ki je razočaran, ker se omenjeni denacionalizacijski postopki v 34 letih še niso končali.

»Vsi Majdičevi denacionalizacijski postopki se vodijo pri Upravni enoti Kranj in pri njej nadrejenih organih. Razen za Majdičevo hišo, ki se vodi pred kranjskim sodiščem. Majdičevi denacionalizacijski postopki se nerazumno vlečejo od 10. marca 1992, torej 34 let, čeprav je bil že prvotni denacionalizacijski zahtevek popoln in bi se zato Majdičeva denacionalizacija lahko pozitivno zaključila takoj,« je prepričan Gros, ki dodaja, da so se Majdičevega premoženja »polakomnili mnogi moderni povzpetniki« – od Gorenjskega sejma, ki je zdaj v avstrijski lasti, Majdičevega mlina v lasti podjetja Eltim do Majdičeve hiše v la­sti družbe GEN energija in Majdičeve elektrarne v lasti Elektra Gorenjska.

»Trdim, da uradništvo iz meni neznanih razlogov Majdičeve denacionalizacijske postopke vodi zato tako, da jih zavlačuje, da se ne bi nikoli rešili. Vsekakor pa je čudno, da so se začela nacionaliziranega Majdičevega premoženja oklepati podjetja in posamezniki, ki so na nek način povezani z državnim vrhom, ki bi prvi moral skrbeti, da se striktno udejanja slovenska zakonodaja, tudi zakon o denacionalizaciji. Rezultat takšnega postopanja so nerazumno dolgi postopki, preprodaje premoženja znotraj nezaključenih postopkov, celo gradnje na še ne vrnjenih zemljiščih, zapuščanje in uničevanje premoženja, več kot očitni namerni požigi (mlin, gospodarsko poslopje, poskušali so požgati celo že vrnjeni stari bazen …). V takšnih situacijah se prizadeti ne čutimo več varne,« je za Gorenjski glas še poudaril Vitomir Gros.