Najokusnejši festival
Radovljica – Med brskanjem po pisani ponudbi trgovine z izdelki, namenjeni ponovni uporabi, je pozornost Lojzeta Budkoviča iz Radovljice pritegnila velika uokvirjena stara fotografija. Upokojeni gozdar, Bohinjec po rodu, se že dolgo ljubiteljsko ukvarja z zgodovino prve svetovne vojne, zato je korporal na sliki, po uniformi sodeč pripadnik 17. pešpolka – tako imenovanih kranjskih Janezov – takoj vzbudil njegovo zanimanje. Tako zelo, da je sliko kupil in odnesel domov.
Zdaj bi rad izvedel, kdo je strumni mladenič na sliki, podatkov o njem, niti o nekdanjem lastniku, namreč Budkovič za zdaj ni našel. Zato se je s prošnjo za pomoč obrnil na Gorenjski glas. »Mogoče bi z objavo v vašem glasilu pripomogli, da bi postavni korporal dobil ime in priimek,« pravi.
Z zgodovino prve svetovne vojne se je Lojze Budkovič najprej seznanjal, ko je spremljal delo svojega zdaj že pokojnega brata Tomaža, geologa in navdušenega zbiralca ostankov prve svetovne vojne, ljubiteljskega zgodovinarja in soustanovitelja Malega vojnega muzeja v Bohinju.
Zgodbe fantov, ki so na začetku vojne pogosto v vojsko odšli kot na pustolovščino, s katere se bodo vrnili po nekaj tednih, morda mesecih, so se ga dotaknile vsakokrat, ko je v hribih naletel na ostanek strelskega jarka, kos orožja ali opreme vojakov. Ali pa na razglednico – skoraj pri vsaki hiši so imeli kakšno – ki jo je sin, brat ali mož poslal domačim, v pozdrav ali za spomin.
Po uniformi, ki jo nosi mladi desetnik na sliki, Budkovič lahko reče, da je bil vojak pripadnik t. i. kranjskih Janezov – 17. pehotnega polka avstro-ogrske vojske, ki so ga sestavljali predvsem slovenski vojaki. Svoje naborno območje je imel na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Ko se je začela prva svetovna vojna, so šli najprej v Galicijo, imenovano tudi morija slovenskih fantov. Od tam so odšli najprej na Doberdob, nato pa leta 1916 sodelovali v veliki ofenzivi na Tirolskem. »Kot član združenja vojaških gornikov grem vsako leto na spominsko slovesnost v Dolomite, kjer prav v spomin na kranjske Janeze še vedno obstaja kraj, ki mu domačini rečejo dolina Slovencev.«
Morda se je prav tam bojeval tudi vojak z Budkovičeve slike. Morda je fotografijo poslal svojim za spomin in v ponos; takrat je bilo nositi uniformo nekaj častnega. »Ali pa, da bo svojcem ostal v spominu,« razmišlja Budkovič. »Fantje so, ko so bili enkrat na fronti ali v njeni bližini, že vedeli, kaj jih čaka.« Tudi strumni mladenič s fotografije? Mogoče, pravi Lojze Budkovič. Bilo bi škoda, če ne bi izvedeli, kakšna je bila njegova zgodba.