Šranga ... Tako zlahka pa Mirko že ne bo skočil v zakonski stan. / Foto: Suzana P. Kovačič

Kmečka ohcet Pr' Vahu

»Oženil, oženil se bom jaz, plesala, veselila se bo cela vas ...« Saj poznate to pesem, kajne? V resničnost jo je v soboto, 3. avgusta, spravil kar Mirko Robič s kmetije Pr' Vahu iz Srednjega Vrha in se poročil s svojo izbranko Natašo, ki je prej živela na Ravnah na Koroškem in se je pred usodnim da pisala Bricman, potem pa postala del Robičeve družine.

Srednji Vrh – Poročni priči sta bila Mirkov sin Anže in Natašin sin Gašper. A do civilnega obreda je bila dolga pot, še daljša noč prej. »Štiri leta sva že partnerja, in če mi na zadnjo noč pred poroko ni ušla, bo zdržala,« se je nasmejal Mirko.

V duhu tradicije Nataša noči pred poroko ni preživela z Mirkom, pač pa v brunarici Krmiše, ki sta jo v Srednjem Vrhu v občini Kranjska Gora uredila v turistični namen in kjer ponujata domače dobrote. Mirko je v noči, preden je vstopil v zakonski stan, ostal na domači kmetiji, ki gre iz roda v rod. A že sobotno poročno jutro je bilo polno radostnih pričakovanj. Z glasbo in nepogrešljivo harmoniko v družbi Eko Janez benda, člani skupine so po večini Mirkovi sorodniki, kakopak. Njegova nečakinja, someljejka Karolina Rakovec, je poskrbela za izbor vin.

Do uradnega civilnega obreda so se odpeljali v gostilno Jožica v Gozd - Martuljek, za veselje in srečo, v koloni 14 večinoma okrašenih traktorjev, na katerih so bili veseli svatje. Kmečki ohceti pritičejo narodne noše in tudi nevesta in ženin sta bila tako opravljena. Nevestin poročni šopek je dišal po naravi, ki obdaja Srednji Vrh. Pot nazaj iz Gozda - Martuljka, ki so s svojimi fotoaparati ovekovečili tudi številni turisti, navdušeni nad dogajanjem, je za nekaj časa ustavila šranga, za katero je poskrbela predsednica tamkajšnjega sveta krajevne skupnosti Cvetka Pavlovčič s svojo ekipo. Tako zlahka pa Mirko že ne bo skočil v zakonski stan ...

»Z Natašo sva se spoznala v Kapljici v Kranjski Gori. Hitro je stekla debata o delu. Povedal sem ji, da grem zjutraj v Hude hleve na košnjo, in Nataša je dejala, da gre z mano. Takoj se je zaljubila v našega lepotca Špika in tudi med nama je preskočila iskrica na poti domov v traktorju MB. Od tod tudi ideja, da najin poročni dan pospremimo s temi traktorji,« pravi Mirko. A še resneje doda, da sta se z Natašo takoj lotila dela, odprla mesarijo v Srednjem Vrhu in zatem še brunarico Krmiše, ki je glavni vir dohodka na kmetiji in sta jo letos dodatno opremila s sončno elektrarno. Si predstavljate plesišče pod šotorom in s pogledom na mogočni Špik? Ciljev imata še veliko. »Na kmetiji je kar nekaj dela z 20 govedi in ovcami ter prašiči, vsako leto dobiva tudi priznanja za najine suhomesnate izdelke. V načrtu je prenova hlevov in še nekaj idej v smislu turizma. Kljub temu si privoščiva dopust v Kanadi pri prijatelju.« A kot dodaja Mirko v ljubezni in spoštovanju do Nataše, je z eno besedo nenadomestljiva.

»Mirko me je zaprosil na letošnje valentinovo, bilo je popolno presenečenje zame. Pod pretvezo, da greva kupit olje za traktor, je kupil še zaročni prstan. Istega večera me je zaprosil,« se spominom nasmeje Nataša. In kako se je zaključila ohcet? Seveda v družbi veselih svatov; in če napišemo, da jih je bilo vsaj sto, smo zapisali premalo. Poročna veselica je trajala dolgo v noč, svate je v ples še podžgal ansambel Žibert.

×