Z odprtja knjižnice semen v Krajevni knjižnici Železniki: železnikarski podžupan Janez Habjan, knjižničarka Bernarda Potočnik, direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Matjaž Eržen in predstavnici Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica Saša Vidmar in Ana Kosič / Foto: Simon Benedičič
Knjižnice semen tudi na Škofjeloškem
Knjižnici semen se je s tremi svojimi enotami pridružila tudi Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, in sicer s krajevnimi knjižnicami Železniki, Žiri in Poljane.
Železniki – Po Mestni knjižnici Kranj, ki je bila lani prva na Gorenjskem, se je mreži Knjižnic semen s tremi svojimi enotami pridružila tudi Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka. Knjižnice semen, ki temeljijo na brezplačni izmenjavi domačih semen, so vpeljali v krajevne knjižnice Železniki, Žiri in Poljane (do odprtja nove knjižnice začasno v Gorenji vasi). Vzpostavili so jih v sklopu projekta Ulice zdravja in samooskrbe, ki ga sofinancira Evropska unija. Kot je pojasnil direktor Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka Matjaž Eržen, je projekt namenjen ruralnim območjem, zato so Knjižnice semen umestili v Selško in Poljansko dolino, na podlagi odziva uporabnikov pa se bodo kasneje odločali tudi o širitvi v druge enote knjižnice.
Splošne knjižnice že dolgo niso več samo prostori za hrambo in izposojo gradiva, temveč imajo tudi izobraževalno, kulturno in informacijsko funkcijo ter ponujajo vse več inovativnih dejavnosti, med kateri je tudi Knjižnica semen, je prejšnji teden na njenem odprtju v Železnikih dejal Eržen. Knjižnica semen deluje kot vsaka druga knjižnica, le da si uporabniki namesto knjig izposojajo domača semena, iz katerih vzgojijo rastline in pridelajo nova semena, del teh pa nato vrnejo v knjižnico. Njeno poslanstvo je povezovanje lokalne skupnosti, ozaveščanje o lastni pridelavi semen in opozarjanje na pomen samooskrbe, sonaravnega vrtnarjenja in biotske raznovrstnosti. »Knjižnica semen ni le zbirka drobnih zrn, ki jih shranjujemo v vrečkah in predalih ter si jih izposojamo. Je zakladnica življenja in znanja, ki se je skozi rodove prenašalo iz rok na roke, z vrta na vrt,« je ugotavljal Eržen. Železnikarski podžupan Janez Habjan pa je dejal, da verjame, da bodo s tem projektom omogočili, da semena različnih vrst zelenjave in sadja ostanejo v rokah ljudi, se ohranijo in skozi izmenjavo tudi oplemenitijo.
Knjižico semen sta v Železnikih predstavili Saša Vidmar in Ana Kosič iz Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica, ki je nosilka projekta. Kot sta pojasnili, so se knjižnice semen začele pojavljati po letu 2000 v ZDA, v Sloveniji pa so prvo odprli leta 2020 v novogoriški knjižnici, kjer si tedaj niso predstavljali, da bo sprva majhna ideja prerasla v zgodbo o uspehu. Projekt je namreč zaživel že v 21 splošnih knjižnicah s skupno 25 enotami, knjižnice semen pa tako danes uporablja že več kot 2500 ljudi po celi Sloveniji.
Ob odprtju Knjižnice semen so v Železnikih pripravili še dan zbiranja semen. Prvi uporabniki so darovali domača semena motovilca, paprike, repe, fižola, ohrovta, zelja in buče, zbiranje semen pa sicer poteka še naprej.
Dan zbiranja semen so prejšnji teden prvič pripravili tudi v Krajevni knjižnici Žiri. Po besedah koordinatorice Bernarde Buh so z odzivom zelo zadovoljni, saj so zbrali več kot štirideset vrečk semen. Obiskovalci so prinesli semena paprike, motovilca, paradižnika, fižola, pastinaka, zelene, ohrovta, redkve, koprca in buče. Knjižnica semen sicer v času od novembra do konca februarja miruje, je pojasnila, vendar bodo lahko obiskovalci kljub temu lahko prinašali semena v knjižnico v času, ko je odprta. Spomladi bodo projekt začeli tudi v knjižnici v Poljanah, obiskovalci pa že zdaj lahko oddajo semena v enoti Gorenja vas, je še pojasnila Bernarda Buh.
