Za razstavo si velja vzeti nekaj minut več časa. / Foto: Igor Kavčič

Za razstavo si velja vzeti nekaj minut več. / Foto: Igor Kavčič

Kovanci, ki se jih ne da »flikniti«

V Galeriji Prešernove hiše v Kranju bo do 25. novembra na ogled zanimiva razstava Lepota našega srednjeveškega denarja, ki so jo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem pripravili v Numizmatičnem društvu Slovenije. Novci iz srednjeveških kovnic na Slovenskem.

Nekoč smo, ko smo odhajali od doma ali pa se v obratni smeri od nekod vračali, najprej potipali po žepih, ali še imamo denarnico. Danes je naša denarnica postala telefon. Po njem tipamo.

Dandanašnji izdelke, storitve in tako naprej z gotovino običajno plačujejo le še generacije »šestdeset plus«, večina pa za tozadevna opravila raje uporablja različne bančne kartice ali pa denarne transakcije opravlja s pametnim telefonom. V volilnem času, ko kandidati denar vlagajo v svoje volilne kampanje, občani dežurni komentatorji pa v vrčke piva v domači gostilni, pa v Galeriji Prešernove hiše v Kranju lahko preverite, s kakšnim denarjem so plačevali ljudje iz naših krajev pred sedemsto leti, ko je bil pravi kazalnik bogastva predvsem debel oziroma težak mošnjiček.

Urban Mate: »Naslov razstave je morda nekoliko provokativen, saj ti kovanci v primerjavi na primer s tistimi iz antike ne slovijo ravno kot najlepši. Ampak jaz vseeno mislim, da so tako lepi kot skrivnostni.«

Sodelovanje med Gorenjskim muzejem in Numizmatičnim društvom Slovenije poteka že več kot desetletje. V slednjem vsako leto jeseni pripravijo zanimivo razstavo, ki predstavlja njihovo delovanje na področju numizmatike in zbirateljstva.

»Tokratno razstavo, na kateri vabimo k odkrivanju nenavadne lepote drobnih srebrnih novcev, v katerih se zrcali veliki svet srednjega veka, je v sodelovanju z našo sodelavko Marjano Žibert pripravil predsednik društva Urban Mate,« je na odprtju v nagovoru povabila direktorica Gorenjskega muzeja Jana Babšek; da ti mali kovanci niso bili zgolj plačilno sredstvo, ampak tudi odraz oblasti in družbenega položaja.

Drobni novčiči s skrivnimi podobami

»Naslov razstave je morda nekoliko provokativen, saj ti kovanci v primerjavi na primer s tistimi iz antike ne slovijo ravno kot najlepši. Ampak jaz vseeno mislim, da so tako lepi kot skrivnostni,« je povedal Urban Mate in dodal: »Na razstavi sem skušal predstaviti iz vsake omenjene kovnice po štiri, pet primerkov kovancev in pri tem opisati simboliko podob, ki se pojavljajo na njih.«

Naslednje leto, ki je razglašeno za leto Jakoba Aljaža, bodo v Numizmatičnem društvu pripravili razstavo razglednic Triglava.

Na razstavi so namreč na ogled drobni srebrni novci, ki so krožili oziroma so bili tudi kovani na ozemlju današnje Slovenije, konkretno v 12. oziroma 13. stoletju. V tem času se je namreč zgodil preporod kovnic na naših tleh, ki so kovale predvsem breške denariče (tako imenovane frizaherje) po vzoru koroške kovnice salzburških nadškofov v Brežah (Friesach). Predstavljena je množica kovancev, ki so prihajali iz različnih kovnic, izvemo pa tudi, kako so jih včasih izdelovali. No, tega vendarle ne poskušajte doma. Ponarejanje denarja je še vedno kaznivo.

Lepota teh drobnih srebrnih kovancev ni očitna na prvi pogled, predvsem zaradi njihove okornosti, preprostosti izdelave ter skrivnostnih napisov. Je pa ta lepota numizmatični vrh srednjeveške romanike na prehodu v gotiko in je predstavljala simbolni svet tedanjih plemenitašev, pa tudi navadnega človeka. Kot poudarja avtor, prav zato in glede na dejstvo, da na ozemlju današnje Slovenije nismo nikoli imeli toliko kovnic kot v srednjem veku, si ti drobni novci s svojo nenavadno lepoto resnično zaslužijo našo pozornost. V Prešernovi hiši do 24. novembra.