Kranj zagovarja svojo lokacijo

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je po podaljšanju roka za pripombe na presojo umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor na ministrstvo za zdravje naslovila še drugi dopis z dodatno argumentacijo v korist lokaciji za gradnjo bolnišnice v Kranju. Kot so navedli, ima kranjska lokacija za regijsko bolnišnico več prednosti od radovljiške tako z vidika finančne ocene kot ocene izvedljivosti. Pri tem se v Kranju sklicujejo na pridobljena mnenja strokovnih služb – ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Elektra Gorenjska, Skupne službe urejanja prostora Skupne občinske uprave občin Gorenjske in podjetja ABC nepremičnine – in se nadejajo, da jih bodo pristojni tudi vključili v presojo.

V MOK navajajo, da na podlagi strokovnih mnenj na kranjski lokaciji, kjer so bili predhodni ukrepi že izvedeni, ni pričakovati arhitekturnih najdb, ki bi terjale spremembe projektov glede bolnišnice. Radovljiška lokacija je zato po njihovem prepričanju »glede na visok arheološki potencial doslej neraziskanega območja, ki vključuje večino območja«, precej bolj nepredvidljiva glede arheoloških raziskav.

»Za MOK je projekt bolnišnice prioriteten projekt, ki bi se mu prilagajale vse hipotetične prihodnje prostorske ureditve prometne infrastrukture,« poudarjajo na kranjski občini. Ob tem še navajajo, da prestavitev daljnovodov na lokaciji v Kranju časovno, izvedbeno, umestitveno in postopkovno ne bi vplivala na hitrost izvedbe projekta bolnišnice. Okoljsko ministrstvo se namreč strinja, da MOK prevzame pripravo prostorskega akta, ker gre za prostorsko ureditev, ki je državnega in lokalnega pomena, po oceni Skupne službe urejanja prostora Skupne občinske uprave Gorenjske pa sta glede časovnice sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta potencialni lokaciji v Kranju in Radovljici enakovredni. Po oceni Elektra Gorenjska izvedbena dela prestavitve daljnovodov ne bi omejevala gradnje bolnišnice, saj lahko potekajo vzporedno, zanja pa je mogoče pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje, kot je Kohezijski sklad ali podobno.

Kot dodajajo v Kranju, je za nakupne cene zemljišč treba narediti poglobljeno primerjalno analizo obeh lokacij, »hkrati pa lahko glede specifike namena gradnje zaključimo, da večjih odstopanj v cenah zemljišč na eni ali drugi lokaciji ne more biti«. Pri mnenju ocene vrednosti zemljišča bi namreč morali upoštevati ustrezna zemljišča za zdravstveno dejavnost, ki se lahko uporabljajo za izgradnjo bolnišnice, zahtevajo posebno namensko rabo in se tudi precej razlikujejo od realiziranih ali oglaševanih zemljišč, ki jih je v presoji agent upošteval zgolj informativno. »Navedena oziroma upoštevana zemljišča agenta so namreč večinoma namenjena stanovanjski in poslovni dejavnosti,« so poudarili.