Za zaključek Mariborski oktet
Od leve Nina Mager, Aksinja Kermauner, Nejko Perko, Marinka Kenk Tomazin in Sofia Plazar Meulenberg
Legenda o zmaju v lahkem branju
V tržiški Knjižnici dr. Toneta Pretnarja so predstavili knjižico Zmaj iz petelinjega jajca v lahkem branju. Ste radovedni, kako je nastalo mesto Tržič ali kaj sploh pomeni lahko branje?
Tržič – Kot je na nedavni predstavitvi knjižice Zmaj iz petelinjega jajca v lahkem branju v uvodu poudarila direktorica tržiške knjižnice Marinka Kenk Tomazin, smo si ljudje med seboj zelo različni, v sprejemanju drugačnosti pa marsikje še zelo šibki. »Tudi družbe ne vzpostavijo dovolj pogojev, da bi življenje vseh bilo enakovredno, enako dostopno in enako lahko. K sreči so v vsaki družbi in v vseh časih tudi ljudje, ki postanejo ambasadorji, zagovorniki manj močnih. Tu ste z mano zagovorniki na polju lahkega branja in bolj dosegljivih informacij, ki pripadajo vsem ljudem.«
Naslov knjižice nas s svojo povednostjo takoj poveže z legendo o nastanku Tržiča, da pa je ta v priredbi lahkega branja zagledala luč sveta, so zaslužni Zavod Risa (Center za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanje), ambasador lahkega branja in soavtor priredbe Tržičan Nejko Perko, pisateljica, pesnica in soavtorica priredbe prof. Aksinja Kermauner, mlada ilustratorka Sofia Plazar Meulenberg in Občina Tržič na čelu z županom Petrom Mikličem.
Za koga je lahko branje? »Veliko ljudi težje bere. Nekateri se težje učijo. Drugi ne poznajo dobro jezika. Ljudje navadno težje beremo, ko se postaramo. Čisto vsem pa lahko branje koristi.« Predstavljeno mora biti tako, da razumemo vsi. Zato če povzamemo definicijo po zavodu Risa, lahko branje rečemo tistim knjigam in časopisom, ki jih lažje beremo in razumemo, prizadevanja pa gredo v smeri, da se lahko branje razširi tudi na področja, denimo pravno, kjer so besedila ljudem izven stroke pogosto težko razumljiva. S pomočjo ambasadorjev in avtorjev lahkega branja, kot je poudarila Nina Mager v imenu zavoda Risa, spodbujamo in ozaveščamo ljudi o pomenu lahkega branja, da bi jih čim več imelo dostop do različnih informacij, da bi družba na ta način postala bolj vključujoča, enakovredna za vse.
Zmotno bi bilo, da je lahko branje tudi lahko pisanje, kot sta poudarili Nina Mager in Aksinja Kermauner. Ravno obratno, in testni bralci, kot je Nejko Perko, k temu dodajajo izkušnje. »Testiranje pomeni, da težke besede spremenimo v lažje. Malo pameti, razumevanja, ampak vse gre med takimi ljudmi, kot so v zavodu Risa.« Prepričan je tudi, da se z dobro voljo kujejo dobre stvari, kot je pričujoča knjižica v lahkem branju Zmaj iz petelinjega jajca, ki jo je Občina Tržič podarila tudi vsem tržiškim prvošolcem. »Otroci so oklevajoči bralci, in če jim daš nekaj takega, jih bo to pritegnilo, kar je doprinos k zgodnji pismenosti,« je prepričana Aksinja Kermauner.
Župan Peter Miklič je poudaril, kako prav bi bilo, da smo vsi ljudje enaki, enakovredni, za projekt izdaje knjige Zmaj iz petelinjega jajca v lahkem branju pa je tudi hitro ugotovil, kako resen in spodbuden je.