Jeseničan Aljoša Ulčar je član komisije za drevesa. / Foto: Nik Bertoncelj

Jeseničan Aljoša Ulčar je član komisije za drevesa. / Foto: Nik Bertoncelj

Lepše je živeti z drevesi

Kdo na Jesenicah odloči, katera drevesa bodo ohranili ali podrli? Pri Občini Jesenice deluje posebna komisija za drevesa, pogovarjali smo se z Aljošo Ulčarjem, ki v njej deluje kot predstavnik stroke.

Jesenice – Ob gradnji novega parkirišča na Tavčarjevi ulici na Jesenicah so podrli tudi nekaj dreves. Ob tem so nekateri občani opozorili, da je velika škoda, da se v mestu podirajo drevesa in se daje prednost pločevini, ne nazadnje so drevesa zelena pljuča mesta, čistijo zrak, skrbijo za senco, poleti znižujejo temperaturo v mestu. A na drugi strani stara, poškodovana drevesa lahko ogrozijo varnost, če bi ob čedalje pogostejših neurjih padla na stavbo ali celo ljudi.

Večina evropskih mest se zaveda pomena zelenja, saj se v mestu, bogatem z drevesi, dvigne kakovost življenja.

Kdo na Jesenicah odloči, katera drevesa bodo ohranili in katera podrli? Pri Občini Jesenice deluje komisija za drevesa, v kateri so predstavnik občine, predstavnik javnega komunalnega podjetja Jeko in predstavnik stroke, to je vrtnar Aljoša Ulčar. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako poteka delo komisije in kako skrbijo za drevesa na Jesenicah. Kot je povedal, se komisija sestane nekajkrat letno, predloge za posek ali zasaditev dreves pa zbirajo na občini, kamor pogosto pokličejo tudi občani. Člani komisije si gredo ogledat stanje na terenu, in kot je zatrdil, jih pri tem vodi glavni cilj, da vsako drevo ohranijo čim dlje. Visok, star listavec je namreč težko nadomestiti, obstaja ocena, da je, če bi želeli ohraniti količino listja enega takšnega drevesa, treba zasaditi vsaj sto novih dreves.

Slabi pogoji za rast v asfaltu

A v mestu, kot so Jesenice, kjer prevladujejo urbane površine in asfalt, je po Ulčarjevih besedah ena glavnih težav v tem, da novo drevo potrebuje velike količine zemlje. To je težko zagotoviti, dokaz so drevesa na parkirišču pod občinsko stavbo ali pri Fipromu, ki rastejo slabo in počasi, saj v asfaltu nimajo dobrih pogojev za rast.

Kot pravi Aljoša Ulčar, bi pri projektih, kot je gradnja parkirišč, že projektanti morali upoštevati tudi rastje na območju in ohraniti drevesa oziroma že v projektu načrtovati zasaditev novih, in to z dovoljšnjo količino zemlje.

Kako pa je z odstranjevanjem dreves? Kdaj je kakšno staro drevo tako poškodovano, da je nevarno, je težko oceniti, saj na to vplivajo številni dejavniki, je povedal sogovornik. Zato se člani komisije odločajo za vsak primer posebej, v preteklosti je celo veljalo, da morajo trije člani komisije odločitve sprejemati soglasno.

Ob tem pa sogovornik vendarle ugotavlja, da je vse manj tako imenovanega obglavljanja dreves, ki je zelo škodljivo in tudi nevarno, saj na navidezno močni veji zrastejo nove veje, ki so čedalje močnejše, podlaga pa gnije. Kot opaža Aljoša Ulčar, se zadnja leta pri skrbi za drevesa na Jesenicah vendarle ne dela več »na pamet«.

Sicer pa so bile Jesenice tudi po zaslugi zdaj že pokojnega častnega občana Janeza Pšenice, ki je izdelal celoten načrt zasaditve in na tem projektu delal štiri desetletja, v preteklosti zgled enega bolj zelenih in cvetočih mest na Gorenjskem.