Mala letala preplavila nebo nad Lescami

Lesce – Miting malega letalstva, katerega začetki segajo v leto 1989, je letos ponovno privabil okrog 1500 ljubiteljev letalstva in modelarstva, ob njih pa še lepo število najmlajših, za katere je bil vstop prost. »Letos je udeležba zelo dobra, saj je prijavljenih blizu 50 modelov. Predstavitve v zraku potekajo od 10. do 17. ure, pri čemer vsak nastop traja približno deset minut,« nam je povedal Matjaž Planinšek, vodja modelarske sekcije Aerokluba ALC Lesce Bled. Za otroke so pripravili modelarsko delavnico, na kateri so iz balze – lahkega modelarskega lesa – sestavljali enostavna lesena letala. Posebno popestritev je pripravil modelarski klub RC-DC iz Celja, ki je postavil paviljon s simulatorjem, kjer so se lahko obiskovalci preko ekrana preizkusili v vožnji avta. Obiskovalci so si lahko ogledali prikaz vojaške tehnike Slovenske vojske, vključno s helikopterjem, radarjem in protiletalskim topom, prisotni so bili tudi gasilci. Za zaščito pred vročino so postavili dva velika šotora s senenimi balami za sedenje ter vodne pršilce za osvežujočo meglico. Prihodnje leto, upa Planinšek, se jim bo pridružil tudi bivši letalski modelar z Gorenjskega, ki se je zdaj posvetil izdelavi izjemnih replik jadranskih trajektov. Če pride, mu, kot pravi Planinšek, pripravijo tudi bazen. Prireditev so odprli padalci Aerokluba ALC Lesce s skokom na prireditveni prostor. Dogajanje je z akrobacijskim preletom točno opoldne popestril pilatus PC-9 Slovenske vojske.

Strastni modelarji

Na letališču v Lescah so se torej v soboto zbrali modelarski navdušenci, nekateri oblečeni v prave pilote, v zdajšnjem in v retro stilu. Svoje modele in mojstrovine, ki jih znajo narediti v zraku, so prikazali tako udeleženci iz Slovenije kot iz tujine. Med njimi se je z dvema modeloma predstavil mladi Tian Pustovrh iz Kranja, ki je na mitingu v Lescah prvič sodeloval leta 2021. »S tem hobijem sem se začel ukvarjati v četrtem razredu, ko sem začel izdelovati makete. Pri modelarstvu me še vedno najbolj veseli samogradnja. Veseli me, da se lotim izdelave modela povsem od začetka. To pomeni, da pridobim ali kupim načrt, po njem izdelam vse posamezne dele, nato pa se potrudim ustvariti čim bolj natančno repliko pravega letala. Poznati moraš namreč tudi osnove zgradbe pravih letal, saj je postopek popolnoma drugačen kot takrat, ko model kupiš v trgovini,« nam je razložil Pustovrh, ki je letos predstavil dva modela. Prvi je bil C-130 Hercules. »V ta model je bilo vloženih več kot tristo ur dela, da sem ga sestavil, za drugega ATR 72-600 pa več kot dvesto ur. Občutek, ko model sestaviš sam, je povsem drugačen kot pri kupljenem. Pred prvim poletom si zelo živčen, saj se lahko v prvih nekaj sekundah uniči trimesečno delo in grejo vse vložene ure v nič. To je tudi največji strah. Največje zadovoljstvo pa je takrat, ko model varno pristane in ga lahko v enem kosu odneseš domov.«

Videli »letalsko nesrečo«

Žal smo videli tudi »letalsko nesrečo«. Ravno med pogovorom z domačinom Gregom Štularjem iz Rodin je med prikazom strmoglavil eden od modelov letal. »Tudi takšne nesreče se pripetijo. Ob tem si zagotovo žalosten, ampak predvidevam, da se je vsem nam, ki smo tukaj, to že zgodilo, s tem se sprijazniš. Vse skupaj je le vprašanje časa. Največkrat se to zgodi zaradi lastne, pilotove napake,« nam je povedal Štular, ki se z radijsko vodenimi modeli ukvarja že od leta 1997. »Izdelal sem jih med dvajset in trideset. Tu se predstavljam z modelom Extra 300. To je akrobatsko letalo, povsem enako pravemu, le v pomanjšanem merilu 1 : 3,5. V mojem primeru sicer poteka večina letenja v simulatorju. Tam je vedno lepo vreme in je dobra vidljivost, zato lahko vadim tudi zvečer. V živo namreč to ni vedno mogoče, grem kake desetkrat na letališče, recimo,« nam je pojasnil. »Pri takem modelu je treba vzdrževati enake stvari kot pri velikem letalu: zamenjati je treba posamezne dele motorja, servo motorji za krmilne površine se sčasoma obrabijo itd. Vse to in še več je treba sčasoma zamenjati ali obnoviti.«