Med dediščino prostora in izzivi prihodnosti

Kako v času od osamosvojitve do danes ocenjujete razvoj Slovenije, kaj smo v 35 letih naredili dobro, kje smo zaostali in kakšni so po vašem mnenju največji izzivi za prihodnost?

Verjamem, da smo v zadnjih 35 letih naredili izjemen korak naprej. Na to smo lahko zelo ponosni, čeprav se mi zdi, da se tega premalokrat zavedamo. V Sloveniji namreč pogosto primanjkuje objektivnega pogleda na to, kaj vse smo zgradili in ustvarili. Čas je, da začnemo bolj ceniti svojo pot in sadove svojega dela.Kot eno bolje zastavljenih stvari v Sloveniji vidim lokalno samoupravo in občine. Omogočen je bil razvoj manjših lokalnih skupnosti in prav na tem temelji velik del razvoja države. To je ena redkih stvari, ki je bila že od začetka dobro zastavljena in tudi danes dobro funkcionira. Po drugi strani pa nam manjkajo pokrajine; vmesna raven med občinami in državo. Premalo je sodelovanja s sosednjimi občinami pri projektih, ki so skupni. Vsak želi najboljše za svojo lokalno skupnost, vendar moramo znati pogledati tudi širše in zagovarjati interese celotne Gorenjske. Če bi na tem področju našli modro rešitev glede delitve pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, bi lahko naredili velik razvojni preboj.

Eden največjih izzivov za prihodnost je tudi prepočasno umeščanje v prostor, predvsem javne infrastrukture. Potrebujemo jasnejša in pravičnejša pravila, kako pristopati do zasebnih lastnikov, da bo mogoče zemljišča ustrezno pridobiti in hkrati hitreje umeščati infrastrukturo. Današnja zakonodaja je na tem področju preveč zbirokratizirana, postopki trajajo predolgo.

Potrebujemo tudi spodbudnejše gospodarsko okolje, tako za kmetijstvo kot za gospodarstvo nasploh. Narediti moramo več za večjo samooskrbo in konkurenčnost na globalnem trgu. Tudi na področju lesarstva imamo še veliko neizkoriščenih možnosti.

Katere spremembe se vam zdijo v zadnjih desetletjih na Jezerskem najpomembnejše?

Največje spremembe so bile zagotovo na področju turizma. V zadnjih 15 letih je bil razvoj največji, najbolj viden, z novimi turističnimi ponudniki in vlaganji v obstoječo ponudbo. Izjemno pomembne so bile tudi naložbe v komunalno infrastrukturo, v vodo in kanalizacijo. To so osnovne dobrine, katerih pomen pogosto zares spoznamo šele takrat, ko jih ni oziroma ko gre nekaj hudo narobe. Podobno velja za električno infrastrukturo. Naravne nesreče v preteklosti so nas prisilile, da smo jo izboljšali in s tem bistveno povečali odpornost skupnosti v primerjavi s stanjem pred dvajsetimi leti. Pomemben napredek smo doživeli tudi na področju prometne infrastrukture. Če pogledamo, koliko se je v zadnjih dvajsetih letih naredilo na državni cesti, ki je za Jezersko izjemnega pomena, pa tudi na občinskih in gozdnih cestah, vidimo, da so bila vlaganja na mestu. Infrastruktura je namreč temelj za normalno življenje in delovanje lokalne skupnosti. Za Jezersko pa je zelo pomembno tudi članstvo v mreži Gorniških vasi. V zadnjih osmih letih smo se začeli bolj enotno zavedati, kdo smo, kakšne so naše posebnosti in predvsem, kakšni želimo ostati v prihodnje.

Kje vidite največji razvojni potencial občine?

Menim, da moramo graditi na tradiciji in znanju; na tistem, kar imamo, kar smo in kar dobro znamo. To sta predvsem turizem in kmetijstvo, ki sta z razvojnega vidika daleč najpomembnejši panogi na Jezerskem. Vanju je smiselno vlagati kot skupnost, hkrati pa se lahko tudi domačini v teh panogah usmerjajo v svoj razvoj, življenje in preživetje. Velik potencial vidim tudi v gozdarstvu in lesarstvu, čeprav imamo tu nekoliko manj tradicije, znanja in infrastrukture, zato bodo preboji verjetno težji. Razvoja naše skupnosti ne bi usmerjal v neke tretje panoge, ampak predvsem v to, kar nam je lastno. Dobra osnovna infrastruktura je pomembna, za še boljše pogoje razvoja pa potrebujemo tudi sodobno komunikacijsko infrastrukturo, ki mora biti predvsem kakovostna in zanesljiva. Da smo tudi od doma lahko povezani s svetom.

Župan Andrej Karničar / Foto: Tina Dokl

Katere izvedene projekte in odločitve iz svojega mandata bi poudarili kot najpomembnejše za Jezersko, kaj je bilo najtežje in kaj bo občanom prineslo največ koristi?

Kot najpomembnejši projekt bi zagotovo poudaril rekonstrukcijo Podružnične šole Jezersko in vrtca. Projekt je trajal kar šest let, torej več kot en mandat, in je bil tudi eden najzahtevnejših, tako z organizacijskega kot finančnega in izvedbenega vidika. Hkrati ima dolgoročno največjo težo, saj je ključen za obstoj lokalne skupnosti. Z njo pa je povezan tudi gospodarski razvoj, od katerega je odvisno normalno delovanje kraja.

Med pomembnejšimi odločitvami bi izpostavil tudi prehod na UV-filtracijo pitne vode ter umirjanje prometa v Ravenski Kočni. Omejitev dostopa v dolino je bila zahtevna odločitev, kjer smo morali pristopiti tudi k ureditvi parkirišč. Odločitev je bila pomembna tako za prebivalce kot obiskovalce.

Največji izziv za prihodnost pa vidim v iskanju ravnovesja med ohranjanjem narave, kar je največ, kar imamo, in razvojem, ki mora omogočiti, da bomo Jezerjani tukaj lahko živeli, delali in se dobro počutili tudi v prihodnje. Obiskovalci so dobrodošli, vendar mora obstajati spoštljiv odnos do prostora in ljudi, ki tukaj živimo. Mislim, da smo pri tem na pravi poti in da razvoja ne smemo usmerjati v kvantiteto, temveč premišljeno, znotraj že pozidanega prostora.

Kaj naj bo po vašem mnenju naslednja razvojna prioriteta Jezerskega?

Med ključne stvari, ki so pomembne za vse prebivalce jezerske skupnosti, zagotovo sodi varnost v prometu. Ureditev pločnika od Grabnarja do Štularja oziroma od začetka strnjenega naselja Zgornje Jezersko do zadnje avtobusne postaje pod Jezerskim vrhom.

Druga pomembna prioriteta je ureditev vaškega jedra pod lipo pred trgovino, kjer bi bilo treba promet nekoliko omejiti in zgraditi dodatna parkirišča v Šicovi jami.

Čaka nas tudi ureditev občinske stavbe, kjer je danes približno dve tretjini prostora neizkoriščenega. Pripravljamo vsebinski program, osvežujemo načrte iz leta 2012 in hkrati preverjamo možnosti o zunanjih virih financiranja. Temeljite prenove je potrebno športno igrišče, vključno z objektom ob njem.

Potem je tu ureditev vodohrana kot zaloge vode za celotno Jezersko. Danes je izvir sicer zadosten, vendar moramo zaradi podnebnih sprememb razmišljati vnaprej.

Na Jezerskem sta prenovljena Podružnična šola Jezersko (OŠ Matije Valjavca Preddvor) in vrtec doživela slavnostno odprtje pred letošnjimi poletnimi počitnicami, za učence in otroke pa sta vrata odprla septembra. / Foto: Primož Šenk

Obstaja kakšna posebna lokalna problematika, s katero se bo v prihodnje občina morala spopasti?

Eden od izzivov, ki nas zagotovo čaka v prihodnosti, je iskanje mehanizmov za pomoč pri graditvi stanovanj za mlade družine.

Kakšno občino želite videti čez deset let oziroma kako Jezersko vidite v prihodnosti?

Želim si, da bi bilo tudi čez deset let Jezersko še vedno živahna in povezana skupnost. Da bi mladi in mlade družine še naprej ostajali v dolini, da bi bil v vrtcu in šoli še vedno tak živžav kot danes. Da bi se razvijalo društveno življenje na vseh področjih, od kulture in športa do enot zaščite in reševanja. Zelo pomembno je, da ostane življenje na jezerskih kmetijah. Želim si, da bi se še na kakšni kmetiji odločili za razvoj registrirane pridelave in predelave ter turizma. Upam, da se bo nadaljeval tudi trend rasti ponudbe turističnih nastanitev in gostinske dejavnosti lokalnega prebivalstva. Verjamem, da bo desetletje zadoščalo, da bo velika večina občinskih cest asfaltiranih in urejenih. Strateško pomembna je za nas tudi kolesarska steza skozi dolino Kokre, ki bi močno olajšala pretočnost in znatno povečala prometno varnost vsem udeležencem.

Če povzamem vizijo za prihodnost na Jezerskem nekoliko bolj hudomušno in poenostavljeno: če bo na Jezerskem čez deset let 700 prebivalcev, 700 ovc in 700 ležišč za turiste, bomo na pravi poti ohranjanja ravnovesja med identiteto in razvojem.