Mlinarstvo je vredno ohranjati

Škofja Loka – Dogodek z naslovom Kruha ne naredi moka, ampak roka je potekal v sklopu Veiderjevih večerov. Na njem so odkrivali pomen mlinarstva kot ene ključnih gospodarskih dejavnosti skozi stoletja. Kot so poudarili, je mlinarstvo kot rokodelska dediščina del tradicionalnega tehničnega znanja in kulturne zgodovine, ki danes izginja, a ga je vredno ohranjati, tudi s pomočjo inovativnih energetskih rešitev in posodobitev vodnih mlinov, ki ohranjajo vez med tradicijo in sodobnostjo.

Predsednik državnega sveta in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka Marko Lotrič je v uvodnem nagovoru pozdravil iniciativo zakoncev Megušar iz škofjeloškega Koširjevega mlina za organizacijo tega dogodka ter povezovanje na področju mlinarstva in novih priložnosti, ki jih mlini ponujajo.

Zgodovino mlinarstva na Škofjeloškem je predstavila Mojca Šifrer Bulovec iz Loškega muzeja, Jože Kapler, župan Občine Škocjan, pa je spregovoril o obsežni obnovi svojega mlina iz 18. stoletja. Matic Golavšek iz bližine Prebolda je opisal svojo zgodbo o temeljiti prenovi Golavškovega mlina v sodoben turistični objekt. O neprekinjeno delujočem Kukovičičevem mlinu v Podsredi je spregovoril Anton Kukovičič. Tam poleg ohranjanja tega kulturnega spomenika skrbijo za mletje različnih mok in pekovske izdelke.

Na vrsto je prišel tudi Koširjev mlin v Škofji Loki, ki ima svoje začetke že vsaj v 14. stoletju, prvič se v pisnih virih omenja leta 1309 in je ena najstarejših stavb Kapucinskega predmestja. Starodavna Koširjeva domačija ob Selški Sori in Kamnitem mostu spada med najbolj prepoznavne vedute srednjeveškega mesta. Mlin je na tem mestu obratoval še v 60. letih 20. stoletja. V njem je še vedno električna turbina. Lastnik Andrej Megušar namerava skupaj z ženo Andrejo mlin revitalizirati. V prvi vrsti je razvoj hidroelektrarne, ki bo namenjena tudi spoznavanju zgodovine razvoja hidroenergetike ter izobraževanju o pomenu obnovljivih virov energije in odgovornega ravnanja z okoljem. Razvijali bodo tudi vsebine mlinarstva, umetnosti in arhitekturne dediščine.

Na koncu je Živa Majerič Vovk prestavila mednarodni projekt Renewat Interreg Europe, ki spodbuja uporabo starih mlinov za obnovljivo energijo.