Moč znanja in turizma

Snovik – Obletnic so se prejšnji teden spomnili z odprtjem fotografske razstave in novim katalogom turističnih ponudnikov, etnološko prireditvijo in Snovičkovim družinskim festivalom.

Pred desetimi leti so se posvetili termalni vodi in o tem pripravili tudi zbornik. Tako bo tudi ob tridesetletnici, saj bo tudi tokrat sledila izdaja zbornika, ki se bo posvečala razvoju celotne doline v tem obdobju. Na to temo so razpravljali tudi na okrogli mizi, ki je potekala pod naslovom Tuhinjska dolina: moč znanja in turizma za njen razvoj. Povezovala jo je Bojana Planina.

Ključno je sodelovanje

Kar enajst sodelujočih je odgovarjalo, kaj je botrovalo razvojnemu uspehu doline in kakšni so njeni potenciali v prihodnje. Idejni oče term in predsednik Turističnega društva Tuhinjska dolina Ivan Hribar je spomnil na začetke, ko so v Snoviku postavili pilotni bazen, s katerim so preverili kakovost termalne vode in odziv občanov in obiskovalcev. »Vsi smo se medsebojno podpirali in si dajali energijo. Vedno smo iskali rešitve za izzive, s katerimi smo se srečevali,« je povedal Hribar, medtem ko je direktorica Term Snovik Katarina Adam opomnila na mejnike zadnjih let, ko so se osredotočali na razvoj storitev in nadgradnjo kapacitet. Letos so odprli nov eko kamp, v prihodnje pa načrtujejo gradnjo Kneipp Natur Hotela s 75 sobami. »Gre za nov tip namestitve, ki bo prispeval k zmanjšanju sezonskosti,« je povedala direktorica, ki je povzela tudi nekaj statistike. Terme Snovik so kot paradni konj kamniškega turizma v tridesetih letih gostile 2,9 milijona kopalcev in v apartmajskem naselju več kot dvesto tisoč gostov, ki so ustvarili več kot 630 tisoč nočitev.

Spregovoril je tudi namestnik generalnega direktorja direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj dr. Robert Drobnič, ki je poudaril predvsem prizadevanja direktorata in pomen usklajenega sodelovanja, da bi sicer omejena sredstva lažje prišla do regij.

Več govorcev je poudarilo pomen trajnostnega turizma, ki ga v Snoviku gojijo že vseh trideset let delovanja. Da varstvo narave pomeni obstoj, je prepričan mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Kamniški župan Matej Slapar pa je med razlogi za uspeh celotne doline posebej omenil značaj Tuhinjcev: »Ste razvojno naravnani – in kar si želite, za kar se odločite, to tudi naredite.«

Če šola gre, kraj začne izumirati

Močan pečat razvoju kraja je dala tudi Osnovna šola Šmartno v Tuhinju. Temeljni kamen za novo šolsko poslopje so položili prav pred tridesetimi leti. Po besedah dr. Justine Erčulj iz Društva ravnateljska akademija pomen šole na podeželju ni zgolj v izobraževanju in vzgoji, temveč je tudi pomemben kulturni center, kjer se združujejo različne generacije. Zato je ključno, da podeželske šole ohranjamo. »Če šola gre, kraj začne izumirati,« se strinja tudi ravnateljica šole Darja Krašovec. Ostajanje mladih na podeželju pa zagotavlja tudi njegov prihodnji razvoj.

»Mladim je treba dovolj zgodaj dati pomembne naloge, ne pa čakati, da bodo pomočniki narodnim herojem,« je bil slikovit etnolog dr. Janez Bogataj, ki je sicer poudaril nekatere tuhinjske kulinarične dobrote, ki bi jim morali dati večjo težo in prepoznavnost. »Treba je izbrati eno jed in jo poudariti kot značilno za to okolje,« je dodal tudi dr. Noah Charney, publicist in lani tudi ambasador slovenskega turizma, ki poudarja, da goste zanima vse, kar je avtohtono, »hiperlokalno«.

Potenciali še veliki

Direktor kamniškega zavoda za turizem in šport Luka Svetec pa je poudaril pomen povezovanja vseh turističnih deležnikov, kar daje pozitivne sinergijske učinke in kot pozitivno omenil tudi povečevanje namestitvenih kapacitet. Mag. Miša Novak, sodelavka pri oblikovanju nove kamniške strategije turizma, pa je poudarila ključne prednosti kamniške destinacije, med katerimi sta odlična lega in lahka dostopnost. Zaradi izjemnih naravnih danosti in razvojnega potenciala ji napoveduje lepo prihodnost. »Ključ do uspeha je v lokalni skupnosti, v ljudeh, moč pa v sodelovanju celotne destinacije,« je dejala.