Most med zgodovino in modelarstvom

Šenčur – Leto za tem, ko je v Šenčurju obiskovalcem odprl vrata muzej Slovenija v malem, avtor razstavljenih maket Igor Grabnar in vodja muzejskega programa Bine Logar z velikim veseljem ugotavljata, da se uresničuje njun cilj – ustvariti prostor navduševanja nad slovensko zgodovino in kreativno-tehničnimi hobiji, pri čemer sta imela v mislih zlasti mlade. »Muzej je v minulem letu privabil več kot dva tisoč obiskovalcev iz vse Slovenije. Število se na prvi pogled morda ne zdi veliko, vendar odziv dokazuje, da je majhen muzej lahko vsebinsko močan in živ,« pravi Logar. Ponosna sta, da je postal del enodnevnih programov, ki jih organizira Center šolskih in obšolskih dejavnosti, ta je zasnoval kulturni dan za osnovne in srednje šole, ki zajema obisk muzeja in gradu Brdo, poleg tega so jeseni v muzeju uvedli organizacijo počitniških ustvarjalnih delavnic na temo izumov Leonarda da Vincija in ponudili možnost maketarskega praznovanja rojstnega dneva. Letos nameravajo v program vključiti potovanje skozi čas za predšolske otroke s pomočjo lutke in razstavo dijakov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane.

Doprinos muzeja in širitev njegovih dejavnosti je ob prvi obletnici, zaznamovani s prvo gostujočo maketo, pozdravil tudi župan Ciril Kozjek. Ob tem je povedal, da na občini razmišljajo o povezovanju muzeja z Blagnetovo hišo, s čimer bi lahko zagotovili več prostora za večje skupine in edinstveno razstavo dopolnili s spoznavanjem Šenčurja.

Tehnološki in simbolni presežek

Konec januarja so interaktivno razstavo zgodovinskih mejnikov Slovenije, odprto ob sobotah, za skupine in vodene oglede pa tudi izven tega termina, dopolnili z maketo parnika Rex, ene največjih in najhitrejših čezoceanskih potniških ladij v tridesetih letih 20. stoletja, med letoma 1933 in 1935 nosilke prestižnega modrega traku za najhitrejše prečkanje Atlantika. Rex je bil plavajoča razstava znanja, industrije ter prestiža, so v muzeju strnili opis italijanske ladje, ki je svojo pot končala med Koprom in Izolo. Ob začetku druge svetovne vojne so jo iz Genove umaknili v Trst in nato v Pulo, od koder so jo septembra 1944 z vlačilci odvlekli do obale med Koprom in Izolo; tam je zaradi plitkega morja nasedla, nekaj dni kasneje doživela zavezniški letalski napad in potonila.

Avtor makete Miran Bolha živi nekaj kilometrov stran. »Usoda Rexa se je vtisnila v spomine domačinov,« je v Šenčurju spregovoril o motivih za rekonstrukcijo ladje v obliki makete. Oboje, ladje in maketarstvo, ga je začelo zanimati že v otroštvu, v odraslem obdobju se je kot samouk med drugim na hčerino željo lotil izdelave ladje Titanik, za sina je izdelal maketo nemške vojne ladje Bismarck, ženi pa se je odločil posvetiti Rexa. Maketa je sestavljena iz 8020 delov, večina je rezultat ročnega dela, izjema so sidra, propelerji in kovice, ki jih je uporabil za okna na trupu. Izdelana v merilu 1 : 144 sega 24,5 centimetra v širino, dolga je 189 centimetrov in skupaj s podstavkom visoka 58 centimetrov. Kot je še pojasnil Miran Bolha, je nastajala tri leta in pol, vanjo je vložil 1980 ur, pred tem je 150 ur namenil pripravam in skicam. V detajlih trupa, palub in razmerij lahko vidimo tehnično kompleksnost in natančnost, hkrati deluje kot most med modelarstvom in zgodovino, so poudarili v muzeju Slovenija v malem, hvaležni za pridobitev, ki bo na ogled predvidoma pet mesecev. Rex govori o tem, pojasnjujejo, da je Jadran naše okno v svet, prostor povezav, pretoka ljudi in idej.