Na odrih Linhartove dvorane Radovljica in Kulturnega doma Kropa se je v dveh dneh s pripovedmi proznih del in deklamacijo poezije predstavilo skupaj več kot šestdeset gorenjskih osnovnošolcev. / Foto: Nik Bertoncelj
Na pamet, odločno in v živo
Na oder Linhartovega mesta so pretekli konec tedna stopili mladi. Generacija, ki ji tako radi požugamo, da ne bere, ne posluša in pozornost namesto druženju namenja komunikaciji s pomočjo zaslonov, je pripovedovala zgodbe, se poglobila v pravljice in doživeto interpretirala poezijo; od slovenskih klasik, ki sta jih napisala Prešeren in Župančič, do iskrene pesniške izpovedi, ki jo je ustvaril – sošolec.
Radovljica, Kropa – »Potrebnega je kar nekaj poguma, da človek stopi na oder in spregovori pred občinstvom,« je mladim, ki so na festivalu Zven Linhartovega mesta v četrtek nastopali v Radovljici, v petek pa v Kropi, priznal uveljavljen igralec Gaber Trseglav, tokrat v vlogi člana žirije.
Že četrtič zapored je festival interpretacije pesmi in pripovednih besedil organizirala Osnovna šola Antona Tomaža Linharta, tako kot lani tudi letos v soorganizaciji tržiške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Tokrat je na prireditvi sodelovalo deset osnovnih šol z Gorenjskega in iz Ljubljane s skupaj več kot šestdesetimi nastopajočimi učenci. Zato so se organizatorji odločili, da ga razdelijo na dva dni; v četrtek so se mladi v interpretaciji umetniških besedil preizkusili na odru radovljiške Linhartove dvorane, v petek pa v dvorani kulturnega doma v Kropi.
»Iz majhnega raste veliko. Nekatere od vas spremljam že tretje leto in vidim, kako napredujete. Super ste, prav vsi, ki ste prišli do sem, od malih do velikih, vsak od vas si zasluži iskreno pohvalo,« je ob koncu prireditve udeležence nagovoril Gaber Trseglav in jih na nadaljnjo ustvarjalno pot pospremil z besedami: »Ko stopite na oder, ne hitite. Vzemite si čas, poglejte po dvorani, z očmi, ki so vrata v naše duše, pozdravite občinstvo in ga začarajte ...«
Tudi letos so se, verjetno na pobudo mentorjev, mladi večinoma odločali za »tradicionalni« repertoar: slišali smo pesmi Ciciban – cicifuj Otona Župančiča, Mleko Andreja Rozmana - Roze in pravljico o muci Copatarici Ele Peroci, ki jo je gladko, tekoče in doživeto od prve do zadnje besede povedala ena najmlajših udeleženk, Jerca Vrhunc.
Med avtorji v drugi in tretji starostni kategoriji so bili Bina Štampe Žmavc, Anja Štefan in Matej Bor z obvezno Krava in trgovina, pa tudi Mirko Kunčič z žalostno Pesmijo o zlatu. Med bolj izvirnimi je bil nastop Urbana Sušnika. Predstavil je pesem z naslovom Zgodbe naše lipe, ki jo je napisal njegov sošolec Maks Hrovat.
V najstarejši kategoriji so bile med izbranimi besedili pretresljiva Sodobna balada Borisa A. Novaka, klasični Prešernovi Zdravljica in Povodni mož ter pesem Tako to gre in »tragedija s hollywoodskim koncem« Romeo in Julija izvrstnega Vinka Möderndorferja.
»Glavni namen festivala je razvijati veščino dobrega pripovedovanja proze oziroma deklamiranja poezije, poleg tega pa širi poznavanje leposlovja, navdušuje za branje in predstavlja slovenščino v njeni najlepši izrazni moči,« pri tem poudarja glavna organizatorica prireditve, učiteljica slovenščine Suzana Adžić. »Priprava otrok na takšen kulturni dogodek je ena od najučinkovitejših dejavnosti za domovinsko vzgojo mladih in hkrati ukvarjanje z nadarjenimi otroki,« še dodaja. Prav zato že vse od prvih začetkov upa, da bo prireditev prerasla lokalne okvire in se morda v prihodnje razširila po vsej Sloveniji.
