Nagrada za vodnjak v Stari Fužini

Stara Fužina – Med obnovo kanalizacije v Stari Fužini pred več kot desetletjem se je sredi križišča Na Kvánco nepričakovano odprla 16 metrov globoka odprtina, obložena s suhozidno kamnito zložbo, brez kančka cementa in oblikovana v popolnem krogu. Izkazalo se je, da gre za več kot 500 let star vodnjak, ki je bil tako dolgo skrit pod površjem, da se ga v vasi nihče več ni spominjal.

V Krajevni skupnosti Stara Fužina - Studor so lani v sklopu celovite revitalizacije vasi pristopili k obnovi vodnjaka, pri čemer so zasnovo njegove nove podobe zaupali biroju Ofis arhitekti, medtem ko globino osvetljuje instalacija Tilna Sepiča. »Vodnjak je bil po vsej verjetnosti namenjen napajanju krav, ki so iz vasi hodile na planinsko pašo. Ob njegovi obnovi smo ustvarili moderno nadgradnjo in mu dodali igriv pločnik slavnih z odtisi kravjih kopit, vkomponiranimi v trg,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Bojan Traven.

Koncept sodobne oblike na vrhu in starodavne kamnite strukture v globini so povezali s svetlobo, ki simbolno združuje pretekle, sedanje in prihodnje generacije. »Nastala je izjemna stvaritev, ki jo danes občudujejo domačini in obiskovalci, prepoznala pa jo je tudi mednarodna strokovna javnost,« je dodal Traven. Vodnjak je nedavno prejel prestižno mednarodno nagrado Dedalo Minosse, ki jo v italijanski Vicenzi podeljujejo vsaki dve leti in je v svetu arhitekture edinstvena, saj se osredotoča na naročnikovo vizijo, odprtost in zavezanost dobremu oblikovanju.

»Gre za eno redkih arhitekturnih nagrad, ki slavi odnos med naročnikom in arhitektom,« je poudaril Traven, ponosen, da se je Stara Fužina v tej zgodbi znašla zaradi več kot desetletnega dela revitalizacije vasi.

Vtisi kopit krave Male

Kot so pojasnili v biroju Ofis arhitekti, je nova arhitekturna intervencija namerno minimalistična, skoraj meditativna. »Oživiti vlogo vodnjaka ne pomeni dobesedne rekonstrukcije preteklosti, temveč jo na novo interpretirati za sedanjost. Projekt preoblikuje ponovno odkriti jašek v simbolni javni prostor, kjer zbiranje ni več o vodi, temveč o razmisleku, kulturi in kontinuiteti,« so navedli.

Nad odprtino vodnjaka danes lebdi tanka črna krožna površina, iz njenega središča pa se v kamniti jašek spušča vitka žareča palica. Ker mimo vodnjaka že tisočletja potekajo starodavne živinske poti, so ob njem vtisnjeni odtisi kopit krave po imenu Mala, ki jo je njena lastnica, Kuharjeva Metka, neštetokrat vodila po tej poti do fužinskih pašnikov.

»Vodnjak spomina dokazuje, da javni prostor ni nujno monumentalen, da bi bil pomenljiv. Z majhno, precizno gesto ponovno aktivira pozabljeno globino kot prostor kolektivne domišljije. Je hkrati predmet in dogodek, ki nosi težo zgodovine, lahkotnost abstrakcije in toplino skupnosti, ki ceni lastne zgodbe,« so še dodali v biroju.