Najprej odsek mimo poslovne cone

Rok za izvedbo del na odseku mimo Poslovne cone Komenda je 18 mesecev. Promet bo v času gradnje po navedbah pristojnih potekal dvosmerno. / Foto: Matic Zorman

Najprej odsek mimo poslovne cone

Med Vodicami in Žejami se začenja gradnja tretje etape hitre ceste od Mengša do Vodic. Za prvi in drugi odsek naj bi bila projektna dokumentacija zaključena do konca leta. Krajani se za čimprejšnjo izvedbo del zavzemajo tudi v okviru civilne iniciative.

Komenda – Na manjkajočem delu hitre ceste med Mengšem in Vodicami se v izteku oktobra začenjajo dela v okviru tretje etape, ki sega od semaforiziranega križišča v občini Vodice do konca naselja Žeje v občini Komenda. Trasa se bo navezala na obvoznico Vodice, dolga je približno 1,8 kilometra, dodatno pa bo urejena še približno 150 metrov dolga začasna navezava na obstoječo cesto v smeri Žej. Gradnja v pogodbeni vrednosti 8,8 milijona evrov bo vključevala tudi preureditev križišča pri obstoječem dostopu do Poslovne cone Komenda in ureditev novega štirikrakega križišča, ki bo omogočalo navezavo nove dostopne ceste do cone, četrti krak pa bo povezava z deviacijo oziroma kolesarsko potjo. »Ob državni cesti bosta urejeni severna in južna deviacija, ki bosta služili kot navezava priključkov poljskih poti in obstoječih cest za dostop do zemljišč. Obenem bosta služili kot kolesarska pot. Na delu med Vodicami in Poslovno cono Komenda bo površina namenjena skupni uporabi pešcev in kolesarjev,« so pred začetkom del, ki jih bo izvajal Mapri Proasfalt, pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo. Rekonstrukcija, so dodali, bo pomembno prispevala k boljši prometni povezanosti, varnosti in večji pretočnosti prometa.

Izredna seja občinskega sveta, civilna iniciativa

Jana Vrhovnik, predstavnica Darsa, na katerem vodijo projektiranje cestne povezave, pogodbeni projektant Damijan Govekar in pogodbeni inženir Aljoša Andlovec so o načrtovanih ureditvah in trenutnih aktivnostih prejšnji ponedeljek, 19. oktobra, spregovorili na izredni seji komendskega občinskega sveta, sklicani na pobudo četrtine njegovih članov. Kot so pojasnili pobudniki, nimajo informacij o aktivnostih, zanimajo jih konkretni podatki o načrtovani gradnji in predvidena časovnica izvedbe del na težko pričakovani povezavi, ki bo razbremenila obstoječe ceste in s tem zlasti naselje Moste.

»Skoraj trideset let čakamo na cesto, ki bi razbremenila naše kraje. Naš cilj je jasen: čimprejšnja izgradnja celotne prometne povezave Mengeš–Moste–Žeje–Vodice,« poudarja civilna iniciativa.

Sočasna gradnja bi pomenila veliko večje vplive na okolje, poleg tega bi bili postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja dolgotrajnejši, je pojasnila Jana Vrhovnik. Za tretjo etapo so lahko hitreje stekli, ker je izven poplavnega območja. V nadaljevanju gradnje bodo sledila dela na prvem odseku (Mengeš–Moste), dolgem 1,3 kilometra, saj jih bodo večinoma lahko izvedli kot vzdrževalna dela v javno korist. Le za manjši del, je povedal Andlovec, bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje Upravne enote Kamnik. Za drugi odsek (Moste–Žeje) v dolžini 1,6 kilometra je v celoti treba pridobiti gradbeno dovoljenje, predvidena pa so tudi arheološka izkopavanja. Priprava projektne dokumentacije za prvo in drugo fazo je po navedbah sodelujočih v zaključni fazi, vlogi za gradbeni dovoljenji naj bi oddali konec tega leta. Pridobiti pa bo treba tudi še manjkajoča zemljišča, je dodal Andlovec.

Na seji so bili prisotni tudi člani pred kratkim ustanovljene civilne iniciative, ki se zavzema za pospešitev gradnje načrtovane prometne povezave. »Povod za ustanovitev je predvsem dejstvo, da se po skoraj treh desetletjih načrtovanja začenja gradnja tretje faze, medtem ko za ključni prvo in drugo fazo, ki sta nujni za dejansko razbremenitev Most in Žej, začetek gradnje še ni določen. Poleg tega je glavnina sredstev za njuno izvedbo predvidena šele po letu 2029. Prebivalci zato pričakujemo jasen časovni in finančni načrt izvedbe celostne prometne povezave,« pojasnjujejo člani iniciative. Pričakujejo tudi, da bo Občina Komenda aktivno zastopala interese prebivalcev, sodelovala z državo ter javnost redno in pregledno obveščala o dogovorih in napredku projekta.

Župan Jurij Kern je na seji občinskega sveta dejal, da civilna iniciativa in občina glede na vsebino pihata v isti rog. Ob tem je poudaril, da si je občinska uprava že doslej prizadevala za izvedbo državnega projekta in hkrati s tem za določene izboljšave predvidenih ureditev, pri čemer je dosegla nekatere dodatne rešitve. Sodelovanje, ki je po njegovih besedah aktivnejše v zadnjem času, je ocenil kot dobro. Enako mnenje je delila predstavnica Darsa.