V torek je bil zaradi nezadovoljstva z državno cesto Britof–Hotemaže sklican občni zbor Krajevne skupnosti Visoko-Milje, ki se ga je udeležilo veliko krajanov. / Foto: Maša Likosar
Nova cesta razburja krajane Visokega in Milj
Med krajani Visokega in Milj vre zaradi načina izgradnje in prometne ureditve na državni cesti Britof–Hotemaže, ki je v uporabi šele dobre štiri mesece. Problematična je zlasti priključna cesta na Miljah.
Visoko – Čeprav so krajani Visokega in Milj v občini Šenčur na izgradnjo edinega manjkajočega odseka regionalne ceste med Kranjem in Preddvorom čakali več kot štirideset let, sta način izgradnje in nova prometna ureditev v prvih štirih mesecih uporabe državne ceste že sprožila val nezadovoljstva in zanetila spor med njimi. Zaradi tega je bil v torek sklican občni zbor Krajevne skupnosti Visoko - Milje, ki je v dvorano krajevnega doma na Visokem pritegnil veliko število krajanov.
Za nekatere je nova državna cesta Britof–Hotemaže pomembna pridobitev, ki je razbremenila promet na cesti skozi vasi, zmanjšala število prometnih nesreč in okrepila varnost pešcev ter kolesarjev, medtem ko je za prebivalce v njeni neposredni bližini vir novih težav. Opozarjajo na povečan hrup ter nevarnost zaradi voznikov, ki naj bi pogosto močno prekoračili dovoljeno hitrost.
Ena najbolj spornih ureditev na novem cestnem odseku je klasično križišče s pasom za zavijanje levo na Miljah, kjer je izvoz dovoljen le za lokalni promet. To pomeni, da lahko z državne na lokalno cesto zavijajo le prebivalci nekaj hiš v ulici in z zakonom predvidene izjeme, medtem ko je uporaba prepovedana za tiste, ki bi cesto želeli uporabiti kot bližnjico. Krajani ostro nasprotujejo tovrstni ureditvi, ki se jim zdi povsem nesprejemljiva. Razjezil jih je tudi nadzor medobčinskih redarjev, ki so se odzvali na prijave domačina. Redarji naj bi, kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, doslej le opozarjali voznike in se vzdržali represivnih ukrepov.
S priključno cesto na Miljah pa niso zadovoljni niti prebivalci, ki živijo tik ob njej. Kot je poudaril Andrej Jamnik, predstavnik Civilne iniciative Milje - Visoko, katerega hiša stoji neposredno ob izvozu, obstoječi priključek ne zagotavlja varnega prometa. »Zato smo že leta 2008, ob sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta, predlagali drugo rešitev, ki ni bila sprejeta. Prizadevali smo si za umestitev priključne ceste južno od vasi Milje,« je pojasnil Jamnik. Ob tem je opozoril, da izvoz kljub omejitvi za lokalni promet uporabljajo tudi krajani Visokega in naselja Voge v Britofu. »Na novi državni cesti na Miljah prav tako ni urejenega prehoda za pešce, ki bi omogočal varen prehod na drugo stran. Smiselno bi bilo, da bi promet usmerili iz naselja in namesto izvoza tu zgradili podhod za pešce,« je dodal Jamnik.
Šenčurski župan Ciril Kozjek je pojasnil, da bo trenutna prometna ureditev ostala v veljavi vse do dokončnega tehničnega prevzema državne ceste. »Glavni investitor ceste je bila država oziroma ministrstvo za infrastrukturo, ki smo mu že posredovali več pripomb. Tehničnega prevzema Občina Šenčur ne bo podpisala, dokler te pripombe ne bodo upoštevane,« je zatrdil župan. Med drugim je občina predlagala spremembo prometne signalizacije, vzpostavitev varnega prehoda čez cesto in izgradnjo pločnika pri izvozu na Miljah. »Država nam je sicer pojasnila, da prehodi na hitrih cestah niso predvideni,« je dodal župan, ki se bo odločno zavzemal tudi za umik oznake za lokalni promet na Miljah, saj kot pravi: »Nelogično je, da morajo krajani Milj zaviti na izvoz za Britof ali Visoko, da pridejo do svojih domov.«
Civilna iniciativa Milje - Visoko je že pred začetkom gradnje ceste predlagala delno revizijo projekta in med drugim zahtevala postavitev protihrupnih ograj, kar je na občnem zboru znova posebej omenilo več krajanov. Po županovih besedah protihrupne ograje v gradbenem dovoljenju niso bile predvidene. »Vendar je infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek ob odprtju zagotovila, da bodo izvedli monitoring hrupa in na podlagi rezultatov uvedli ustrezne ukrepe,« je dodal.
Na drugi strani so krajani, ki novo cesto pozdravljajo in razumejo težave, ki jih prinaša bližina prometnice, opomnili, da so se za njeno izgradnjo borili več deset let. »Na svoji koži sem občutila promet, ki se je od mojega otroštva postopoma povečeval in je v zadnjih desetletjih postal skoraj neprekinjen. Zato sem z ogorčenostjo sprejemala dolgoletno zavlačevanje nove ceste. Na obeh straneh ceste skozi Milje in Visoko stoji več kot sto hiš, od teh je 15 hiš takih, ki se jim asfalt približa do stene,« je dejala ena od vaščank Visokega, ki že vse življenje živi ob cesti skozi vas.
Eden od krajanov pa je navedel, da se je od konca druge svetovne vojne do 90. let prejšnjega stoletja na cesti skozi vasi od Britofa do Hotemaž zgodilo skoraj dvajset smrtnih nesreč, od tega so bile tri četrtine žrtev domačini. »Skoraj ni hiše na Visokem in Miljah, ki se jih te tragedije ne bi dotaknile. Zato smo moledovali in prosili, da dobimo novo cesto,« je poudaril.
Predstavnik ulice, ki poteka od cerkve na Visokem do podvoza na novo obvoznico v smeri Šenčurja, je prisotne seznanil z njihovo cestno problematiko. »Čeprav so obljubljali, da bo po izgradnji nove ceste naša ulica občutno razbremenjena prometa, se to ni zgodilo,« je dejal. Kot je navedel, frekvenca prometa ostaja enaka oziroma se celo povečuje. »Poleg osebnih in tovornih vozil se je povečalo število vozil kmetijske mehanizacije. Za nameček so v našo ozko ulico uvedli še dodatno obremenitev prometa z novo avtobusno linijo Ljubljana–Preddvor. Statistično našo ulico dnevno prevozi več kot tisoč vozil različne kategorije,« je poudaril. Predlagal je takojšnjo preusmeritev avtobusne linije na drugo cesto, ustrezno označitev ceste izključno za lokalni promet, redni nadzor prometa s strani redarske službe in postavitev semaforja na vrhu podvoza v smeri proti cerkvi, ki bi deloval s senzorjem hitrosti.
Krajani so na zboru podali še več pobud, med drugim za označitev šolske poti pri krožišču K2 na državni cesti Britof–Hotemaže, kjer trenutno ni signalizacije, ki bi voznike opozarjala, da tam otroci prečkajo cesto na poti v šolo in do avtobusne postaje. Predlagali so omejitev hitrosti ter izvedbo meritev prašnih delcev. Po zagotovilih šenčurskega župana pa bo, ko bo državna cesta skozi vasi prešla v upravljanje in last Občine Šenčur, na območju Milj postavljen stacionarni radar.
