Ob Loškem gradu so tla onesnažena

Škofja Loka – Agencija RS za okolje je pred kratkim objavila rezultate vzorčenj tal, ki jih je izvedla v letu 2024 v okviru Programa monitoringa kakovosti tal za obdobje 2022 do 2026. Program monitoringa kakovosti tal za lansko leto je zajemal 15 vzorčnih mest na lokacijah, na Gorenjskem pa je bilo to v občini Škofja Loka.

»Izsledki monitoringa tal kažejo na prisotnost onesnaževal na vseh preiskovanih vzorčnih mestih. Največje preseganje smo izmerili na tleh s stanovanjsko rabo in kmetijsko (ekstenzivno) rabo. Najmanj so bila onesnažena tla s kmetijsko (intenzivno) rabo,« so pojasnili na agenciji za okolje ter dodali, da je glede prisotnih onesnaževal v tleh najbolj izstopalo vzorčno mesto Škofja Loka.

»Z ministrstva za okolje, podnebje in energijo smo v marcu 2024 prejeli prošnjo za sodelovanje v projektu monitoringa kakovosti tal. Vzorčno mesto so predstav­ljala plitva urbana tla, odložena na tamponu gradbenega materiala (opeke, kamni in pesek) na zelenici Škofjeloškega gradu pri paviljonu. Zemljino za vzpostavitev površine so pripeljali z druge lokacije, jo premešali in na mestu splanirali v rahlo valovito površino grajskega parka. V petek smo prejeli rezultate analize Agencije RS za okolje s priporočenimi ukrepi za zmanjševanje tveganj,« pojasnjujejo odgovorni na Občini Škofja Loka in dodajajo, da je zapisano, da zaradi preseženih opozorilnih (svinec, živo srebro, fluoridi) in kritičnih (fluoridi) imisijskih vrednosti onesnaževal v spodnjem horizontu tal vzorčnega mesta ter specifične rabe tal, kjer se ljudje pogosto zadržujejo, ocenjujejo, da obstajajo večja tveganja za zdravje ljudi ter manjša tveganja za spiranje onesnaževal v podzemne vode ter raznos onesnaženih prašnih talnih delcev z vetrom. Med predlaganimi priporočili je zapisano, da bi bilo na vzorčnem mestu smiselno zatraviti gole površine, vzdrževati gosto travno rušo, informirati uporabnike zemljišča o stanju tal, spremljati najmlajše otroke pri igri na zemljišču, preprečiti vzpostavitev pridelave hrane na vrtičkih ter umivati roke z milom in čisto vodo po stiku s tlemi. Smiselno bi bilo tudi nadaljevanje izvajanja monitoringa stanja tal za vse presežene parametre, in sicer v dvoletnih intervalih do dobe desetih let. V primeru večjega poslabšanja rezultatov med izvajanjem monitoringa jim predlagajo hitrejše ukrepanje z izvedbo toksikološke analize in integracijo ustreznih strokovnjakov za zagotovitev boljšega stanja tal.

Kot dodajajo na škofjeloški občini, je predlagano priporočilo namenjeno predvsem tam zaposlenim vzdrževalcem, ki zaradi vzdrževalnih del prihajajo v stik z zemljo. Površina je sicer zatravljena in ni namenjena pridelavi hrane niti ni predvidena kot igrišče, tako da je tveganje samo pri izkopavanju tal in pri delu z zemljo.