Seja vlade
Vlada v pomoč kmetijstvu
Po Kamniku že nekaj dni vihrajo zastave, vse je pripravljeno na Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Največji etnološki festival v Sloveniji, ki ga mesto gosti ta konec tedna, je poseben tudi za domačine, ki ga v različnih življenjskih obdobjih doživljamo različno. Kot deklica sem z velikimi očmi nepremično občudovala parado, ki se je na nedeljsko popoldne vila po kamniški Šutni. Kot gimnazijce nas je bolj privlačilo večerno dogajanje, kasneje so me začele zanimati narodne noše različnih okolij in letos sem prvič začutila, da je treba vse to predati tudi otrokom. Jim pokazati, da to ni »kar en« dogodek za starejše, temveč pravi praznik.
Da je praznik vedno, ko se odene v narodno nošo, mi je pred časom v pogovoru povedala članica Folklorne skupine Kamnik Nevenka Železnikar, ki se je po upokojitvi lotila učenja izdelave narodnih noš. Te so mnogo več kot samo kos oblačila. »Narodna noša ni zgolj folklorni kostum ali lepo oblačilo. Je zgodovinski dokument, ki pripoveduje o življenju naših prednikov, njihovem družbenem položaju, rokodelskem znanju, materialih, ki so jih uporabljali, in estetskem okusu svojega časa. Če jo razumemo na ta način, jo tudi bolj spoštujemo,« je prepričana Kamničanka Andreja Stržinar, mojstrica poustvarjanja oblačilne dediščine.
Vedno več je posameznikov, ki narodne noše, v katerih so ure in ure ročnega dela in kjer ima vsak detajl svoj pomen, cenijo in spoštujejo, jih predajajo iz generacije v generacijo. To je lahko tudi opomnik današnjemu potrošniškemu pristopu, ko oblačila za nekaj evrov naročamo z drugega konca sveta in jih včasih odvržemo, še preden jih dobro oblečemo. Oblačila naših prednikov nosijo zgodbe in zgodbe so tiste, ki vedno bolj zanimajo mlade generacije.
Organizatorji si želijo, da bi festival nagovarjal vse generacije. »Zavedamo se, da je za prihodnost dediščine še posebno pomembno, da jo približamo mladim.« Zato tradicionalnih vsebin ne želijo zgolj ponavljati, ampak jih povezujejo z novimi oblikami ustvarjanja in sodobnimi načini pripovedovanja. Letos s tem namenom skupaj z mladimi ustvarjalci skozi sodoben odrski in glasbeni izraz pripravljajo predstavo Zlatorog, sodobno interpretacijo tradicije.
Morda bo prav Zlatorog tisti, po katerem si bodo moji otroci zapomnili letošnje Dneve narodnih noš in oblačilne dediščine. Morda bo to pokovka ali sladkorna pena. Nič hudega, nekje v ozadju bo zagotovo ostal tudi spomin na čudovita pokrivala, barvite obleke, na ponosen nasmeh in dobro voljo tistih, ki jih nosijo. Morda bo to dovolj, da jih bo čez leta začelo zanimati, kaj se skriva za pisanimi nošami in zakaj jih v Kamniku vsako leto znova tako radi pozdravljamo.