Pred pokopom je truplo pusta ležalo v avli doma krajanov, kjer so se obiskovalci lahko poslovili od njega. / Foto: Tina Dokl
Pred pokopom je truplo pusta ležalo v avli doma krajanov, kjer so se obiskovalci lahko poslovili od njega. / Foto: Tina Dokl
Obudili običaj pokopa pusta
Na Primskovem v Kranju so po šestih desetletjih obudili nekoč zelo priljubljen običaj pokopa pusta. Tradicijo želijo ohranjati tudi v prihodnje.
Kranj – Na Primskovem so čas pustnih norčij podaljšali še na pepelnično sredo, ko so po približno šestdesetih letih znova izpeljali pokop pusta. Ta običaj je bil dolga leta zakoreninjen v tem delu Kranja, z njim pa so se ljudje želeli simbolno posloviti od zime in vsega slabega, kar se je zgodilo v preteklem letu. V Akademski folklorni skupini (AFS) Ozara Kranj so se odločili, da ga obudijo, in tako so predvčerajšnjim v domu krajanov uprizorili zadnje slovo od pusta. Če so ga nekoč metali v Kokro, pa je tokrat končal na grmadi. Predsednik AFS Ozara Žiga Pavlič je glede na obisk in odziv obiskovalcev že napovedal, da bodo običaj še ponovili. »Publika je bila zelo zadovoljna, nekateri se še celo spomnijo tega običaja iz svojega otroštva. Potrudili se bomo, da bo prihodnje leto izvedba še boljša.«
Obuditve običaja so se lotili na pobudo nekdanjega predsednika AFS Ozara Braneta Šmida. »Od starejših sem slišal, da je bil pokop pusta nekoč strašno popularen, da se je nabralo toliko ljudi, da so morali celo zapreti cesto pri Arvaju. Leta 1965 se je ta tradicija nehala in sem razmišljal, da bi bilo to dobro obnoviti, ob tem pa seveda posodobiti in narediti bolj moderno,« je pojasnil Šmid, ki je pripravil scenarij, v pokop pusta pa je vključil tudi splet plesov, ki ga je zasnoval že pred leti. Na odru se je zvrstilo okoli 30 nastopajočih: igralci, glasbeniki in plesni pari.
Pred pokopom je truplo pusta ležalo v avli doma, kjer so obiskovalci lahko izreki sožalje jokajoči vdovi Johani – upodobil jo je Ljubo Kovačič. V nadaljevanju se je občinstvo zabavalo ob obdukciji, ki jo je na odru dvorane opravil dr. Šintar (Matija Koritnik). Ugotovil je, da glede na majhno količino možganov smrti ni mogla povzročiti možganska kap pa tudi da so organi v slabem stanju in da jih ne bodo mogli prodati. »Tako je bil dober,« je ob pustu jokala vdova, a župnik, v katerega se je vživel Marko Mervič, ga je opisal kot falota najhujše vrste. Menda je bil kriv prav za vse – tudi za to, da je v bifeju namesto mlade natakarice stregla stara. Pusta so v sprevodu pospremili iz dvorane in ga zažgali, a smo na koncu kljub temu slišali, da se zna zgoditi, da bo baraba že prihodnje leto nazaj. In kot vse kaže, bržkone tudi bo …
»Vesel sem, da so oživili tradicijo pustnih običajev,« je dejal domačin Igor Vidmar, ki je v letih 1963–1965 kot osnovnošolec sodeloval na več pokopih pusta. Spominja se, da je »ležal« v gostilni Pr' Jak' in da so ga v pustnih opravah v sprevodu pospremili na zadnjo pot do Kokrškega mosta, kjer so ga s krsto vred vrgli v Kokro.