Humanistična rezidenca Branislave Sušnik: Zvonka Simčič, Barbara Pregelj, Agustina Arrillaga Vidanovich, Luz Cáceres in Vanja Ločniškar z umetniškimi deli, nastalimi v okviru rezidence / Foto: Peter Košenina
Od Latinske Amerike do Medvod
Humanistična rezidenca Branislave Sušnik je letos v Medvode pripeljala umetnici in raziskovalki iz Latinske Amerike. Luz Cáceres iz Kolumbije in Agustina Arrillaga Vidanovich iz Urugvaja sta kraj opazovali vsaka s svojo metodo, obe pa sta v njem iskali zgodbe, podobe in sledi, ki domačinom pogosto ostajajo skrite v vsakdanjosti.
Medvode – Humanistična rezidenca Branislave Sušnik je letos potekala že petič. Njena simbolika je skoraj samoumevna: Branislava Sušnik (1920–1996) je iz rojstnih Medvod odšla v Latinsko Ameriko in tam svoje življenje posvetila raziskovanju staroselskih kultur, rezidenca pa danes opravlja obraten proces – raziskovalke in umetnice iz Latinske Amerike prihajajo v Medvode raziskovat naš prostor, dediščino in ljudi.
V petih letih je projekt prinesel številne rezultate – od knjig, videorazglednice in intervjujev do grafik, fotografij in spletnih dnevnikov. Letošnji rezidentki sta Medvode raziskovali iz precej različnih umetniških izhodišč, na obeh pa so medvoška pokrajina in predvsem tukajšnji prebivalci pustili neizbrisen pečat.
Kolumbijska umetnica in raziskovalka Luz Cáceres je v Medvode prišla s projektom Sumercé, ki ga je razvijala na podeželju departmaja Boyacá. Zanimajo jo tradicionalno znanje ruralnih skupnosti in poklici, ki jih sodobnost počasi izriva: izdelovanje košar, sandalov in lesenih predmetov, predenje volne, delo z osli in mulami ter druga ročna znanja.
Njena metoda je tako imenovana premična etnografija: raziskovanje skozi hojo, poslušanje in srečevanje z ljudmi. Zbrane zgodbe nato prehajajo v grafiko, fotografijo in tekstil. Pomemben del njenega postopka so tudi naravna barvila – rastline, ki jih sreča na poti, postanejo barva in vonj umetniškega dela. V svoje grafike vpleta tudi vezenje, povezano s spominom na babico in lastno družinsko zgodbo.
Urugvajsko-hrvaška vizualna umetnica in umetniška raziskovalka Agustina Arrillaga Vidanovich deluje na presečišču avdiovizualnih medijev, arhivistike in humanistike. V njenem delu se prepletajo eksperimentalni film, fotografija in arhivske prakse, zanimajo pa jo predvsem spomin, kulturna identiteta, migracije ter odnos med človekom in prostorom.
Medvode in medvoško krajino je raziskovala skozi fotografijo, film in video ter pri tem povezovala analogne in digitalne postopke z materiali, ki jih je našla v okolici rezidence. Njen umetniški pogled tako ni usmerjen zgolj v dokumentiranje kraja, ampak v iskanje različnih plasti njegove podobe – tistega, kar je vidno, in tistega, kar se skozi podobe, predmete in sledi šele razkriva.
Prav v tem je ena pomembnejših vrednosti rezidence, poudarja njena koordinatorka dr. Barbara Pregelj: njen »izrazito dialoški značaj«. Umetnici ne prideta v Medvode zgolj ustvarjat, temveč ustvarjata v stiku z ljudmi in okoljem – tako sta med drugim navezali stike z umetniško ustvarjalko iz Hiše na hribu Zvonko Simčič ter z eno najprepoznavnejših osebnosti medvoškega turizma Vanjo Ločniškar, sodelovali pa sta z domačini vseh generacij. Pogled od zunaj nam lahko pomaga prepoznati zgodbe, prostore in posebnosti, ki jih zaradi domačnosti pogosto jemljemo kot samoumevne.
Predstavitve v Knjižnici Medvode se je udeležil tudi medvoški župan Nejc Smole, ki se je rezidentkama zahvalil in poudaril pomen sodelovanja na mednarodni ravni. Srečavanje različnih kultur po njegovih besedah omogoča medsebojno kulturno bogatenje, zato bo občina to pot nadaljevala.
Gre za zgodbo o kraju, ki ga je mogoče na novo prebrati skozi ljudi, spomin, obrt in krajino. Včasih potrebujemo pogled nekoga, ki prihaja od daleč, da domači prostor za trenutek zagledamo, kot da ga vidimo prvič.
