Odgovore čakajo že več mesecev

Škofja Loka – Predlog državnega prostorskega načrta (DPN) nadgradnje gorenjske železniške proge na odseku Ljubljana–Kranj/Naklo z okoljskim poročilom je bil javno objavljen lani poleti. Javnost je imela v tem času možnost podajanja predlogov in pripomb. Kako so se oziroma se bodo do njih opredelili izdelovalci strokovnih podlag in DPN, še vedno ni znano.

Kdaj bodo stališča do predlogov in pripomb zaključena, smo vprašali na Direkcijo RS za infrastrukturo. »Na podlagi predlogov in pripomb javnosti in tangiranih občin izdelovalci strokovnih podlag in DPN trenutno intenzivno dodatno preverjajo in dopolnjujejo posamezne rešitve s ciljem čim hitrejše uskladitve dopolnjenega predloga DPN in sprejema Uredbe o DPN. Ko bodo stališča do predlogov in pripomb s strani izdelovalcev zaključena, bo v skladu z Zakonom o urejanju prostora sledila uskladitev in potrditev stališč do predlogov in pripomb s strani projektne skupine, ki skupaj z Ministrstvom za naravne vire in prostor vodi postopek priprave DPN. Nato bo pripravljen dopolnjeni predlog DPN. Za območja, kjer bodo spremembe večje oz. kjer bo meja DPN morebiti spremenjena, bo izvedena javna seznanitev s spremenjenimi rešitvami. V nadaljevanju bodo k dopolnjenemu predlogu DPN pridobljena mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, vključno z mnenjem o sprejemljivosti izvedbe vplivov načrta na okolje, in nato pripravljeno gradivo za obravnavo in Uredbe o DPN na Vladi RS,« so pojasnili.

Več pripomb in predlogov so podali tudi v civilni iniciativi Okolju in občanom prijazna železnica (CI OPŽ). Zdi se jim nesprejemljivo, da odgovorov še vedno ni. »Čakamo že štiri mesece. Bojim se, da sploh nimajo namena odgovoriti oziroma da se nimajo namena pogovarjati z vsemi, ki imamo pomisleke in predlagamo drugačne rešitve,« je povedal Matjaž Krajnik iz CI OPŽ. Njihova stališča so jasna. Zavzemajo se za izgradnjo nove hitre proge za mednarodni potniški in tovorni promet v koridorju avtoceste in posodobitev stare proge z delno dvotirnostjo, ki bi bila v uporabi za medkrajevni potniški promet. »To je izjemna priložnost za racionalno gradnjo v kratkem času. Racionalno tako v smislu rabe prostora, časa in denarja kot upravljanja naravnih virov, torej pitne vode. Trasa, ki jo načrtuje država, ima škodljive vplive na okolje in ljudi, predvsem pa je ekonomsko potratna. Dokumentacija, ki smo jo pridobili, našim navedbam pritrjuje. Možnost gradnje drugega tira ob avtocesti je bila leta 2015 opuščena, saj naj ne bi bila ustrezna, strokovnih argumentov za to odločitev pa niso predstavili. Načrtuje se velik poseg v prostor, tudi na območje Sorškega polja in v vodne vire, zato pričakujemo argumentirano utemeljitev in predstavitev podatkov, ne zgolj pavšalne navedbe,« je poudaril.

Zanikal je, da bi se pristojni z njimi usklajevali, kot je bilo objavljeno v nekaterih medijih. »Svoje predloge smo jeseni predstavili tudi na seji Komisije za lokalno samoupravo v Državnem svetu RS. Med drugim je bila podana zaveza Jožeta Novaka, ministra za naravne vire in prostor, da bo z zainteresirano javnostjo opravljena dodatna komunikacija. Do sedaj do tega ni prišlo. Z nami se nihče ne usklajuje in pogovarja,« je Krajnik dejal v imenu CI OPŽ. Pravi, da ne nasprotujejo razvoju železniškega omrežja. »Smo za to, da se železniško omrežje posodobi, a po standardih, kot jih vidimo po Evropi. Če jim ne bomo sledili, ne bomo konkurenčni.«