Odloka ni treba spreminjati

Kranj – Pred časom smo poročali, da Mestna občina Kranj (MOK) sodi med redke slovenske občine, ki zaračunavajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) tudi za sakralne oziroma verske objekte, po mnenju kranjskega župnika Andreja Nagliča pa trenutno ni pravne podlage, ki bi občinam nalagala dolžnost obračunavanja NUSZ za verske objekte. Iz kranjske občine zdaj pojasnjujejo, da so občine na podlagi odločbe ustavnega sodišča zakonsko zavezane k zaračunavanju NUSZ za verske stavbe. Kot poudarjajo, iz odločbe, ki jo je ustavno sodišče sprejelo 17. septembra 2020, izhaja, da so predmet odmere NUSZ tudi stavbna zemljišča, določena v prvem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, med katerimi so tudi stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. Odmero NUSZ za verske stavbe je po podatkih kranjske občine doslej uvedlo osem od dvanajstih mestnih občin (poleg Kranja še Celje, Novo mesto, Velenje, Koper, Maribor, Ptuj in Krško) ter občine Tolmin, Ilirska Bistrica, Piran in Šentrupert.

V Kranju so župnijam že pred letom 2024 odmerjali NUSZ za vsa zemljišča in stavbe, razen za stavbe, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost, pri odmeri nadomestila pa se je upoštevala dejavnost, za katero so ta namenjena. Lani pa so odmerili nadomestilo še za verske stavbe. Kot pojasnjujejo na MOK, se je pri odmeri upoštevala dejavnost poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti ter javne službe in storitve, tako kot ostalim dejavnostim članskih organizacij, v katere se uvršča tudi dejavnost verskih organizacij, ki jo imajo registrirane župnije.

Župnije so se zoper izdane odločbe o odmeri NUSZ pritožile in med drugim navedle, da delujejo na osnovi dobrodelnosti, in ne pridobitne oziroma poslovne dejavnosti, in zato zavračajo odločbe v delu, ki se nanašajo na versko dejavnost, ki poteka v verskih objektih. »​MOK je na podlagi dejstev, ki so jih župnije navedle v pritožbah, ugotovila, da se verske stavbe, glede na dejavnost, ki jo župnije v njih opravljajo, v skladu z veljavnim odlokom lahko uvrščajo med družbene dejavnosti, in ne v poslovne, storitvene, trgovske dejavnosti ter javne službe in storitve. Poleg tega je MOK ob presoji pritožb upoštevala tudi dejstvo, da se verske stavbe, tako kot šole, vrtci, bolnišnice, zdravstveni domovi, gledališča ipd., v skladu z zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin vrednotijo po istem modelu, to je model za stavbe splošnega družbenega pomena. Iz navedenega razloga se je pritožbam ugodilo,« pojasnjujejo na kranjski občini in poudarjajo, da se je z uvrstitvijo verskih objektov med družbene dejavnosti odmerjeni NUSZ za te objekte bistveno znižal.

Na kranjski občini še pojasnjujejo, da trenutno veljavni odlok o NUSZ omogoča, da se verske stavbe uvrstijo v ustrezno skupino dejavnosti – družbene dejavnosti, zato odloka ni treba spreminjati. Kot smo poročali, pa se župnije zavzemajo, da bi bili verski objekti v občinskem odloku obravnavani samostojno in vrednostno podobno, kot so obravnavani kmetijski objekti in objekti za zaščito in reševanje.