Odpadno olje onesnaževalec

Brode, Železniki – Zaključuje se projekt Čisto Škofjeloško, s katerim sodelujoči partnerji, LAS loškega pogorja, Komunala Škofja Loka in Zavod Poljanska dolina, nagovarjajo k ohranjanju čistega in zdravega okolja, varovanju vodnih virov, zmanjševanju količine odpadkov ter njihovemu pravilnemu ločevanju in recikliranju. V projektu so se z naložbami in ozaveščanjem prebivalcev osredotočili na dve vrsti odpadkov: na plastične kozarčke oziroma drugo odpadno embalažo na prireditvah na Loškem in na odpadno jedilno olje.

Za spodbujanje pravilnega zbiranja odpadnega jedilnega olja, zmanjševanja nevarnih posledic neustrezno zavrženega olja in njegove ponovne uporabe je Komunala Škofja Loka postavila še šest dodatnih zbiralnic odpadnega jedilnega olja na podeželskih območjih občine, in sicer v Logu nad Škofjo Loko, Puštalu, Stari Loki, pri Sv. Duhu, na Bukovici in v Zmincu. Razveseljiv podatek je, da je Komunala evidentirala kar 38 odstotkov več zbranega odpadnega jedilnega olja kot leto poprej, skupno 10.800 kilogramov olja.

Premajhna ozaveščenost

Bogdan Dobnik iz socialnega podjetja Bolje je na izobraževalnih delavnicah v Brodeh in Železnikih podal strokovni pogled o tem, zakaj odpadnega jedilnega olja ne smemo zavreči v straniščno školjko, odtok ali na kompost, o nevarnostih, ki jih tako odvrženo olje predstavlja za naravo in živa bitja in kakšne so možnosti predelave olja. Številna gospodinjstva v Sloveniji odpadno olje najpogosteje nepravilno odlagajo, in sicer tako, da ga zlijejo v kuhinjsko korito ali straniščno školjko in s tem v javni kanalizacijski sistem. S tem ne tvegajo samo tega, da bi v svoj kanalizacijski sistem priklicali različne škodljivce ali tvegali njegovo zamašitev, temveč lahko povzročijo onesnaženje površinskih voda in podtalnice.

Liter onesnaži tisoč litrov

»Po strokovnih ocenah lahko zgolj en liter odpadnega olja onesnaži kar tisoč litrov vode. To pa je količina vode, ki jo povprečen odrasel Evropejec porabi v šestih dneh,« je povedal Dobnik. Prav bi bilo, da bi gospodinjstva odpadno jedilno olje skladiščila v plastenkah oziroma drugi primerni embalaži ter ga, ko bi se nabrala zadostna količina, odpeljala v najbližji zbirni center za ločeno zbrane odpadke, kjer ga lahko brezplačno oddajo. Druga možnost so akcije zbiranja nevarnih odpadkov ali mobilni zbirni centri, v katerih lahko oddajo tudi to vrsto odpadka. »V vsakem primeru je odpadno jedilno olje nesmiselno zavreči tudi zaradi tega, ker je izredno koristna surovina za proizvodnjo alternativnega pogonskega goriva biodizla,« je še poudaril Dobnik. Udeleženci delavnic so ob koncu izdelali tudi svečke iz odpadnega jedilnega olja. Tovrstna izdelava predstavlja okolju najprijaznejši način obdelave tega odpadka. »V postopku predelave namreč ne uporabljamo nikakršnih nevarnih kemikalij, zanj pa je potrebne bistveno manj energije kot v primerih predelave odpadnih jedilnih olj v druge proizvode,« je še povedal Dobnik.