Da bi Gorjancem zagotovila zanesljivo oskrbo s pitno vodo tudi v primeru okvare magistralnega vodovoda, je Občina Gorje na lastne stroške že začela graditi prevezavo vodovoda. / Foto: arhiv Občine Gorje

Da bi Gorjancem zagotovila zanesljivo oskrbo s pitno vodo tudi v primeru okvare magistralnega vodovoda, je Občina Gorje na lastne stroške že začela graditi prevezavo vodovoda. / Foto: arhiv Občine Gorje

Odstopili od skupnega projekta

Občini Bled in Radovljica sta odstopili od skupnega projekta treh občin za obnovo dotrajanega magistralnega vodovoda Radovna, ki v turistični sezoni s pitno vodo oskrbuje več kot šestdeset tisoč ljudi. Na Občini Gorje so ob tem izrazili zaskrbljenost, da bi odločitev lahko ogrozila kakovost glavnega transportnega voda pitne vode.

Gorje, Bled, Radovljica – Magistralni vodovod Radovna je edini transportni vod od vodnega zajetja pitne vode Ovčje jame, ki poteka skozi občine Gorje, Bled in Radovljica. Zgrajen je bil pred petdesetimi leti iz azbestno-cementnih cevi in je po navedbah Občine Gorje dotrajan ter nujno potreben sanacije. Župani občin Radovljica, Bled in Gorje so se zato že v prejšnjem mandatu odločili investirati v obnovo 1,6 kilometra magistralnega vodovoda od vodnega zajetja pitne vode Ovčje jame do vasi Grabče. »Ocenjena vrednost investicije je bila 3,7 milijona evrov,« so zapisali na Občini Gorje.

Obnova magistralnega vodovoda Radovna bi se, če občini Bled in Radovljica ne bi odstopili od projekta, začela v letu 2026 in bila zaključila do leta 2028.

Projekt bi bil sofinanciran iz evropskih virov v 65 odstotkih, ostalo bi morale zagotoviti občine po deležu porabe pitne vode. Občina Radovljica bi morala tako prispevati 51,7, Bled 40,7, Gorje pa 8,6 odstotka. »Zahtevni postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za obnovo magistralnega vodovoda, ki jih je dobrih šest let v celoti pripravljala in vodila strokovna ekipa Občinske uprave Gorje in projektanti s tega področja, so v zaključni fazi na Upravni enoti Radovljica,« so poudarili na gorjanski občini.

Odločitev preklicali

Do 10. julija letos so bile občine enotne, da bodo delež evropskih kohezijskih sredstev, ki jim pripadajo za razvoj regije, vložile v obnovo dotrajanega vodovoda. Sredi julija letos pa se je, kot pravijo na Občini Gorje, zgodil preobrat. »Blejski župan je sporočil, da Občina Bled svojo odločitev preklicuje in s tem odstopa od sanacije magistralnega vodovoda,« so navedli.

V Gorjah priznavajo, da ima Občina Bled legitimno pravico določati prioritete vlaganj v svojo javno infrastrukturo. »Vendar pa se mora zavedati, da s tem dejanjem prevzema odgovornost za svoje in druge občane, saj z njim močno ogroža kakovost glavnega transportnega voda pitne vode za veliko število prebivalcev,« so opozorili in dodali, da je po odstopu Občine Bled od investicijske namere odstopil tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik.

»Občina Gorje je ob vsem tem nemočna, saj sama ne zmore izvesti sanacije magistralnega vodovoda Radovna. Gorje namreč porabijo le 8,58 odstotka vse vode iz magistralnega vodovoda,« so zaskrbljeni na Občini Gorje, ki je na lastne stroške že začela gradnjo prevezave vodovoda. S tem bo zagotavljala nemoteno oskrbo s pitno vodo na območju občine Gorje tudi v primeru izpada dotrajanega magistralnega vodovoda.

Prijavili druge projekte

Na vprašanje, zakaj so od projekta odstopili, so tako na Občini Bled kot na Občini Radovljica podali enak odgovor. »Po usklajevanjih se je izkazalo, da vse občine ne bomo zmogle zagotavljati lastnih sredstev v predvideni višini, prav tako še ni pripravljena projektna dokumentacija in rešeno lastništvo magistralnega vodovoda. Glede na to, da smo imele občine v večji meri pripravljene druge projekte, in glede na dogovorjene občinske kvote smo od projekta odstopili in prijavili druge projekte,« so pojasnili na obeh občinah.

Na Občini Bled so sicer navedli, da bi morali za skupni projekt prispevati skoraj 3,6 milijona evrov, občinska kvota iz Dogovora za razvoj regij sredstev pa je znašala skoraj 1,6 milijona evrov. »Občina Bled bi tako morala v skupen projekt prispevati več kot dva milijona evrov lastnih sredstev,« so poudarili na blejski občini, ki je po tem pripravila in prijavila projekt Ureditev dela obale in parkov ob Blejskem jezeru v sklopu sredstev DRR Zelena infrastruktura. Na Občini Radovljica pa so pojasnili, da bi morali zagotoviti okoli 3,5 milijona evrov lastnih sredstev. »V dogovor za razvoj regij je Občina Radovljica prijavila projekt prav tako nujne nadgradnje čistilne naprave Radovljica,« so dodali.

Vlaganja bodo potrebna

Na Občini Radovljica se sicer zavedajo, da bodo glede na starost vodovoda vlaganja v njegovo obnovo potrebna, prednostno pa ga bo treba obnoviti na kritičnih delih. »Alternativne oskrbe v občini Radovljica v celoti ni mogoče zagotoviti, v primeru večje okvare bi bilo treba vzpostaviti omejitev oskrbe s pitno vodo po prioritetah, kot jih določa veljavna zakonodaja, in izvesti sanacijo okvare v najkrajšem možnem času,« so pojasnili.

Na blejski občini pa so še poudarili, da je poleg obnove magistralnega vodovoda izjemno pomembna tudi obnova oziroma povečava objekta raztežilnik 590, ki leži na območju občine Gorje, služi pa izključno oskrbi s pitno vodo občine Bled in občine Radovljica. »Z gradnjo objekta kapacitete dva tisoč kubičnih metrov namreč tudi v primeru okvare na vodovodu od zajetja Ovčje jame do novega objekta dobimo zalogo vode, ki v primeru okvare in disfunkcije cevovoda na začetni trasi zagotavlja normalno oskrbo nekoliko več časa kot le nekaj ur,« so dodali.