Opozorili na svetlobno onesnaženost

Radovljica – »Splošni vtis ni prav slab, številni reklamni panoji in znaki podjetij imajo zmerno svetlost in niso moteči. Skrbi pa nas, da se bodo zaradi pojava LED-diod številni napisi v naslednjih letih menjali – in običajno se jih zamenja za petkrat ali desetkrat, včasih celo za stokrat višje nivoje svetlosti,« je stanje strnil Andrej Mohar, predstavnik društva Temno nebo, ki je za Občino Radovljica pripravilo študijo stanja svetlobnega onesnaževanja z reklamnimi panoji in napisi.

Pobudo zanjo so dali krajani Lesc, z namenom priprave strokovnih podlag za projekt omejitve svetlobnega onesnaženja, ki ga v večernih in nočnih urah povzročajo osvetljeni napisi in oglasni panoji. Sredstva so izglasovali v okviru participativnega proračuna. Študijo, ki temelji na terenskih meritvah na območju Lesc in dela Radovljice, so javno predstavili prejšnji teden v prostorih občine.

Kot je pojasnil Leščan, občinski svetnik Domen Torkar, je bila povod za projekt predvsem svetlobna onesnaženost središča Lesc. »Na predstavitvi smo videli nekaj zelo neprijetnih slik, ki kažejo na močno svetlobno onesnaževanje središča kraja in tudi estetsko neprilagojenost,« je povedal.

»Avtor študije nam je predstavil nekaj praktičnih ukrepov, s katerimi bi lahko izboljšali stanje. Zanimivo je, da je stanje pri nas na splošno boljše kot v drugih občinah. Ocena, kot sem si jo ustvaril na predstavitvi, pa je, da so Lesce s svetlobnim onesnaževanjem pa tudi z estetskega vidika zaradi oglaševanja bistveno bolj obremenjene kot Radovljica.«

»Občina sicer že ima odlok o oglaševanju, ki marsikaj prepoveduje, a zakonodaja na splošno in inšpekcija primerom, kakršni so bili predstavljeni danes, preprosto ni kos,« je po predstavitvi povedal Domen Torkar, ki možnost za izboljšanje stanja vidi tudi v splošnem dvigu zavedanja o škodljivih vplivih svetlobnega onesnaževanja. »Pa ne le svetlobnega, tudi onesnaževanja, ki ga povzročajo reklamni panoji ob cestah in avtocestah, ki so slovenska posebnost, za katero sem ob tem še prepričan, da nima nobene ekonomske učinkovitosti.«

Študija kot osnova za nadaljnje ukrepe

»Rad bi pohvalil Radovljico, ki se je odločila za študijo. Tega v sodelovanju z občino še nismo počeli. Z njo smo dobili dobro sliko stanja – dokler ne prideš z merilnimi aparati, namreč ne veš, kakšno je v resnici. Zdaj, ko vemo, kje smo, lahko upamo, da bo občina s časom sprejela dokument, s katerim bo določila, kaj je primerno in kaj ne, z namenom, da bo občina Radovljica lepa in prijetna za bivanje tudi ponoči,« je povedal Mohar.

»Predvsem v središču Lesc tako občani kot občina zaznavamo svetlobno onesnaževanje zaradi oglasnih panojev kot moteče, kar potrjuje tudi študija,« ugotavlja tudi radovljiški župan Ciril Globočnik.

»Čeprav je po oceni društva Temno nebo, ki je študijo izdelalo, pri nas stanje boljše kot v drugih slovenskih občinah, bomo preučili, ali bi strožje omejitve, kot so že predpisane z občinskim odlokom o oglaševanju, tudi dejansko prispevale k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja.«

Negativni vplivi na človeka

Kot je še pojasnil Andrej Mohar, je z vidika človekovega zdravja problematična predvsem premajhna izpostavljenost naravni svetlobi podnevi in prevelika izpostavljenost umetni svetlobi v nočnem času. »Čez dan bi morali biti vsaj 15 minut na zmernem soncu, a smo takrat v temnem okolju, v pisarnah in proizvodnih obratih. Ko pridemo domov, pa pred ogromnimi televizorji, monitorji in mobilnimi telefoni, kar pomeni, da v večernem času dobivamo veliko svetlobe – to pa ni dobro. Človek kot organizem se je namreč milijone let prilagajal na dnevno-nočni ritem. Temu je prilagojen naš celotni hormonski sistem.«

Kot opozarja Mohar, porušen naravni ritem lahko povzroča številne težave, od debelosti do diabetesa, psihičnih težav ... »Če izpostavljenost svetlobi v nočnem času traja daljše obdobje, to zavira tvorbo hormona melatonina, ki kot antioksidant med drugim zaščitno deluje pri nekaterih vrstah raka. Zato je prav, da se obnašamo v skladu z naravnim ritmom – smo čez dan na svetlobi, ponoči pa v temi, brez motečih svetlobnih virov, predvsem v spalnicah.«