Kranjski svetniki bodo po umiku točke z dnevnega reda predlog o obveznem soglasju občine pri parcelaciji nezazidanega stavbnega zemljišča znova obravnavali na eni od naslednjih sej. / Foto: Simon Šubic

Kranjski svetniki bodo po umiku točke z dnevnega reda predlog o obveznem soglasju občine pri parcelaciji nezazidanega stavbnega zemljišča znova obravnavali na eni od naslednjih sej. / Foto: Simon Šubic

Parcelacija stvar lastnika, ne da o tem odloča občina

Na zadnji seji mestnega sveta v Kranju so še pred glasovanjem z dnevnega reda umaknili predlog,
da za parcelacijo nezazidanih stavbnih zemljišč ohranijo obveznost soglasja občine.

Kranj – Kranjski mestni svetniki so prejšnji teden na zadnji seji minulega leta na mizo dobili tudi osnutek odloka o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju mestne občine Kranj, s katerim želijo ohraniti obveznost soglasja občine v upravnih postopkih spreminjanja meje parcel nezazidanih stavbnih zemljišč. Po daljši razpravi, v kateri so bili sodelujoči svetniki kritični do odloka, je župan Matjaž Rakovec točko umaknil z dnevnega reda z napovedjo, da jo bodo znova obravnavali na eni od prihodnjih sej mestnega sveta.

Mestna občina Kranj je sicer že leta 2021 uvedla obvezna soglasja občine v postopkih parcelacije. Razširjena je bila namreč praksa, da so se v postopkih parcelacij odmerjale parcele minimalnih velikosti, tako da je običajno preostali del odmerjene parcele, kljub temu da je bil v postopku parcelacije obravnavan kot nepozidano zemljišče, ostal neprimeren za nadaljnjo pozidavo zaradi neustrezne oblike, premajhne velikosti ali pa že dejanske pozidanosti.

Mestna občina Kranj je sicer že leta 2021 uvedla obvezna soglasja občine v postopkih parcelacije. Razširjena je bila namreč praksa, da so se v postopkih parcelacij odmerjale parcele minimalnih velikosti, tako da je običajno preostali del odmerjene parcele ostal neprimeren za nadaljnjo pozidavo.

Težava z obstoječim odlokom je nastala, ker ministrstvo za naravne ovire in prostor ter Geodetska uprava RS, ki vodi postopke sprememb parcelnih mej v skladu z občinskimi prostorskimi načrti, še vedno nista vzpostavila evidence obstoječih gradbenih parcel. Na območju že zazidanih zemljišč tako trenutno izdaja takšnih soglasij od občine zahteva dolgotrajne postopke, je pojasnila Nika Rovšek, vodja skupne službe urejanja prostora. »Zato zdaj predlagamo spremembe odloka na način, da ta velja samo za nezazidana stavbna zemljišča, s čimer se bo še naprej zasledoval glavni namen racionalizacije,« je pojasnila.

V razpravi so svetniki Bojan Homan (SDS), Igor Velov (LRK) in Maj Fritz (GS) podvomili o ustreznosti rešitve. Po njihovem gre za nedopusten poseg v lastninsko pravico, saj ima vsak pravico parcelirati svoja zemljišča po lastnih željah, ne da o tem odloča občina, saj se izpolnjevanje pogojev o zadostni velikosti parcel in drugih prostorskih pogojev v vsakem primeru preverja v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja. Poleg tega je Homan kritičen že do obstoječega odloka iz leta 2021, ker ne predvideva finančnih posledic za geodeta, ki ga pri parcelaciji ne upošteva, občini pa povzroča le dodatno delo brez pravega učinka. Velov pa na drugi strani ne vidi logike, zakaj bi novi odlok veljal za nezazidana stavbna zemljišča. »Ravno obratno, edina logika odloka iz 2021 je bila, da bi veljal za zazidana zemljišča, da se prepreči izigravanje občinskega prostorskega načrta,« je opozoril.