Partizanske smučine pod zaščito Unesca

Poljče – Poseben dogodek se je dogajal 20. in 21. januarja leta 1945 v osvobojenem Cerknem, kjer je štab 31. divizije 9. partizanskega korpusa organiziral smučarsko tekmovanje v patruljnem teku, veleslalomu in smučarskih skokih, imenovano Partizanske smučine. To je bilo edino smučarsko tekmovanje v okupiranem delu Evrope. Le nekaj kilometrov stran so potekali hudi boji. Kar 44 partizanov iz različnih enot je tekmovalo v tekih, slalomu in skokih. Med njimi so bili nekateri znani smučarji iz tistega časa: Rudi Finžgar, Marjan Masterl, Ive Šubic, Janko Štefe in še nekateri. Rudi Finžgar, ki je za tekmo izdelal posebne skakalne smuči, s katerimi je skočil 31 metrov, je bil skupaj s Kroparjem Tonetom Ažmanom med organizatorji tekmovanja.

V počastitev 80. obletnice tega edinstvenega in žal premalo cenjenega dogodka iz zgodovine slovenskega partizanstva in tudi športa so Zveze vojaških gornikov Slovenije, Nato center odličnosti v gorskem bojevanju iz Poljč in 132. gorska brigada Slovenske vojske v soboto, 8. marca, organizirali v Poljčah posvetovanje na to temo, razširjeno z razpravami o pomenu smučanja v sodobnem gorskem bojevanju.

Posvetovanje je začel predsednik pripravljalnega odbora za zaznamovanje 80. obletnice partizanske smučarske tekme v Cerknem Marjan Platiša, zbrane vojake in strokovnjake za področje smučanja in gorskega bojevanja pa je nagovoril poveljnik Natovega centra odličnosti iz Poljč polkovnik Leon Holc. Povedal je, da so Poljče eden od tridesetih Natovih centrov odličnosti.

Finska »bela smrt«

Brigadir Janez Kavar je v pregledu zgodovine vojaškega smučanja segel daleč nazaj. V prvi svetovni vojni je bilo najbolj množično uporabljeno gorsko bojevanje. Še posebej slaven je bil 2. Gorski strelski polk v avstro-ogrski vojski, v katerem je bilo kar 88 odstotkov vojakov Slovencev in je bila slovenščina zato tudi jezik poveljevanja. V sovjetsko-finski vojni leta 1939 in 1940, ki so jo sicer dobili Rusi, so Finci Rusom kljubovali predvsem zaradi smučarskega znanja in smučem primernega bojevanja. Znana je zgodba finskega v belo obleko maskiranega ostrostrelca na smučeh Haeka, ki je z navadno puško ubil 700 sovjetskih vojakov in so mu Rusi rekli »bela smrt«. V drugi svetovni vojni so od 30 odporniških gibanj samo v norveškem, francoskem in slovenskem uporabljali smuči. Leta 1985 je Teritorialna obramba Slovenije formirala alpske izvidniške vode, usposobljene za bojevanje v gorskih in zimskih razmerah.

Brigadir Janez Kavar je dejal, da so Partizanske smučine »dragulj svetovne in slovenske smučarske zgodovine« in zato izziv za Slovensko vojsko in družbo kot celoto, da predlaga vpis Partizanskih smučin na Unescov seznam nesnovne dediščine!

O različnih vidikih pomena smučanja za telesno in duhovno rast človeka ter za bojevanje so govorili dr. Herman Berčič, dolgoletni profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani, raziskovalec smučarske zgodovine Aleš Guček in sodelavec Natovega centra odličnosti Tomaž Klinar s prikazom usposabljanja gorskih enot v Avstriji in v Nemčiji. Polkovnik Leon Holc je analiziral delovanje Nata v hladnem in ledenem okolju Kanade, Grenlandije in severnih delov Evrope in Azije ter predstavil vrhunsko opremo za take razmere. Poveljnik 132. Gorske brigade podpolkovnik Danilo Klinar pa je predstavil usposabljanje in delo vojaka gornika, »specialista v Slovenski vojski«, veščega reševanja in delovanja v najtežjih razmerah.