Sedanja urednica zbornika Pasijonski doneski Helena Janežič ter idejni oče in dolgoletni urednik Alojzij Pavel Florjančič z jubilejno izdajo / Foto: Primož Pičulin
Sedanja urednica zbornika Pasijonski doneski Helena Janežič ter idejni oče in dolgoletni urednik Alojzij Pavel Florjančič z jubilejno izdajo / Foto: Primož Pičulin
Pasijonski doneski ob jubileju
Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka sta izdala dvajseti zbornik Pasijonski doneski, na dvesto straneh pa govori o starih in novih spoznanjih na temo pasijonov.
Jubilejno izdajo Pasijonskih doneskov je predsednica Muzejskega društva Škofja Loka in urednica zbornika Helena Janežič predstavila minuli torek, ko je v Sokolskem domu potekal Pasijonski dan. »Letošnji zbornik, ki je zdaj že v dobri kondiciji tudi zaradi kilometrine, je uredil sedemčlanski uredniški odbor, da pa zbornik zares izide, poskrbita Zavod 973 in Občina Škofja Loka,« je v uvodu povedala Helena Janežič in dodala, da dve desetletji izhajanja pomenita 3.900 strani, več kot 350 strokovnih, znanstvenih in poljudnih prispevkov o starih in novih spoznanjih na temo pasijonov ter kronološki pregled pasijonskih dogajanj. Letos se je tradicionalnim poglavjem Pasijonske podobe in besede, Pasijonski doneski in Pasijonski razgledi pridružilo še poglavje Slovenski pasijon.
Podobe pasijona so delo dr. Jurija Selana. Cikel Via crucis – Od smrti k rojstvu si do 26. aprila lahko ogledate na razstavi v preddverju Sokolskega doma. Via crucis se prelije v pasijonske besede – v Križev pot Anite Bergnach. Erika Jazbar je zapisala, da je poezija Anite Bergnach posebna prav zaradi jezika. Nastaja namreč v slovenskem knjižnem jeziku, kar je za Beneško Slovenijo manj običajno.
»Poglavje Slovenski pasijon je posvečeno spominu osmih desetletij od konca druge svetovne vojne in dogodkov po njej. Ti so naš narod trajno zaznamovali. Zajeli smo ga v poglavje, namenjeno slovenskemu križevemu potu,« je povedala Helena Janežič.
Rubrika Pasijonski doneski prinaša pet besedil. Tako brat Jan Dominik Bogataj predstavi sirsko poetično teologijo Gospodovega trpljenja, prispevek dr. Ferdinanda Šerbelja pa ima naslov Na poti h križevemu potu pri loških kapucinih.
Kostumografka Mateja Fajt je pripravila prispevek Kostumi baročnega gledališča na Slovenskem ter utelešenje kostuma Škofjeloškega pasijona, pater dr. Andraž Arko pa v zborniku sodeluje kot avtor izjemno zanimivih prispevkov v Pasijonskih doneskih od leta 2021 in v nadaljevanjih predstavlja upodobitve pasijona na filmskem platnu.
»O postnih prtih, poslikanih tkaninah, ki od pepelnice do velike noči zakrivajo oltarje v cerkvah, smo že pisali. Tokrat predstavljamo prav posebne postne prte, delo umetnice Eve Petrič, in nekaj besed zapišemo tudi o umetnici,« je povedala Helena Janežič.
V razdelku Pasijonski razgledi je Anita Bergnach predstavila laično skupnost pasijonistov, lanska pasijonska dogajanja pa je predstavila Ema Nunar. Urška Florjančič v prispevku piše o postnih likovnih delavnicah in Pasijonskem večeru v Stari Loki, predstavi pa še obisk loških pasijoncev v Freisingu, Andreja Ravnihar Megušar pa je pripravila poročilo s konference združenja Europassion v Romuniji. Blaž Karlin je v prispevku predstavil izvedbo pesniškega recitala Pasijonke.
V tokratni številki je moč spoznati tudi z režiserja Škofjeloškega pasijona v letu 2026, v Argentini rojenega Slovenca Marcela Brulo. V zanimivem pogovoru beremo o življenjski usodi njegove družine, življenju v deželi na južni polobli in odločitvi za selitev v Slovenijo, deželo njegovih prednikov, ter o njegovem pogledu na Škofjeloški pasijon in priprave na uprizoritev v prihodnjem letu.
V krajšem prispevku spomine na dosedanje uprizoritve obudi Valentin Jesenovec, ki je v Škofjeloškem pasijonu sodeloval kot baklonosec, številko pa v svojem značilnem slogu zaključi idejni oče in dolgoletni urednik Pasijonskih doneskov Alojzij Pavel Florjančič.