Po sledeh narave

Pirniče – V Kulturnem domu Pirniče razstavlja slikar Andrej Militarov, rojen leta 1940 v Zgornjih Pirničah, ki je svoje likovno znanje razvijal predvsem samostojno. Risal in slikal je že v šolskih letih, od leta 1980 pa je svoja dela predstavil na več kot stotih samostojnih razstavah po Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, pa tudi v tujini. Njegov motivni svet je razmeroma jasno prepoznaven: krajina, domačija in predvsem živali, med njimi veliko lovskih motivov, pogosto v značilnem gozdnem okolju.

Tokratna razstava, ki jo je pripravilo KUD Pirniče, na ogled bo do 12. oktobra, ima zato tudi poseben lokalni kontekst. Sovpada z 80-letnico Lovske družine Šmarna gora, katere član je Militarov – in to z najdaljšim lovskim stažem. Njegova povezanost z lovstvom je globoko vpeta v njegov življenjski in ustvarjalni svet. Lovska zveza Slovenije ga je odlikovala s plaketo za lovsko kulturo I. stopnje.

Zimska idila: zasnežene domačije, gozdovi in živalski svet v spokojnem ritmu domače krajine / Foto: Samo Lesjak

Avtorjevih slik pa ne gre razumeti zgolj kot realistično beleženje živalskega sveta. V njih je nekaj bolj osebnega. Njegova pokrajina je pokrajina človeka, ki jo pozna od blizu, živali pa niso zgolj anatomsko natančno upodobljeni objekti, ampak del istega sveta, v katerem živijo tudi človek, gozd, polje in stara hiša. Prav zato imajo podobe pogosto pripovedni značaj.

Pomemben je tudi njegov odnos do lova. Militarov je lovec, vendar je v njegovih delih mogoče zaznati predvsem opazovalca. Naravo neprestano spoznava, se vanjo vrača in jo skuša razumeti. Iz tega neposrednega stika izhaja tudi posebnost njegovega slikarstva: motiv je lahko zelo konkreten, vendar se za njim vedno odpira širši prostor spomina, občutja in simbolike.

Srnjad v gozdu je značilen Andrejev motiv, v katerem se živalski svet in gozdna krajina povežeta v pripoved o domačem, živem prostoru. / Foto: Samo Lesjak

Umetnostni kritik prof. dr. Mirko Juteršek je v njegovem delu prepoznal samosvoj avtorski izraz, ki se z novimi deli nenehno bogati. Militarov pa ob vsem tem ostaja predvsem vztrajen ustvarjalec, ki mu slikarstvo pomeni veliko več kot poklic.

In tako se začetni pogled pravzaprav vrne na svoje mesto. Na domači prag. Kajti mogoče slikarstvo ni nič drugega kot dolgotrajno gledanje sveta, ki ga poznamo – dokler ga nekega dne ne zagledamo nekoliko drugače.