Podnebno odporna urbana okolja

Kranj – Na konferenci, ki so jo pripravili ministrstvo za naravne vire in prostor, Združenje mestnih občin Slovenije ter Mestna občina Kranj, so se med drugim posvetili vprašanju, kako globalne podnebne spremembe že vplivajo na naše vsakdanje življenje ter kakšne posledice lahko pričakujemo v prihodnosti. Vse pogostejši podnebni ekstremi, so opozorili, postajajo nova realnost, na katero moramo biti kot družba sistemsko pripravljeni. »Ne gre le za urbanistični izziv, temveč tudi za vprašanje kakovosti bivanja in zdravje prebivalcev. Za mesta in naselja je pomembno sistemsko in aktivno uveljavljanje inovativnih rešitev, ki bodo blažile ekstremne vplive podnebnih sprememb ter omogočale trajnostno prilagajanje grajenega in odprtega prostora na spreminjajoče podnebne razmere.« S pomočjo različnih podnebnih scenarijev so osvetlili možne smeri razvoja in iskali rešitve, ki bodo Sloveniji omogočile uspešno prilagajanje in prehod v podnebno odporna in kakovostna urbana okolja.

Po besedah direktorice urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri republiški agenciji za okolje Mojce Dolinar so glavni izzivi slovenskih mest vročinski valovi in intenzivne padavine. Vročinski valovi so pogostejši in dolgotrajnejši, višje temperature pa so v mestu zaradi toplotnih otokov še izrazitejše, je opozorila. Prav tak so padavine postale močnejše in pogostejše, čemur pa obstoječi drenažni sistemi niso prilagojeni in zato ne zmorejo take jakosti padavin, prav tako v mestih ni na voljo dovolj površin, kjer bi voda za krajši čas lahko zastala, preden odteče. Izziv, je dodala, bo tudi zmogljivost električne napeljave ob večjih potrebah po energiji za hlajenje. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je ob tem poudarila, da podnebne spremembe ne prinašajo le fizičnih tveganj, temveč bo treba prilagajati tudi družbene in gospodarske sisteme. Skrbi jo, da se slovenska mesta pogosto še vedno širijo nekontrolirano, kar ni vedno skladno s podnebno politiko. »Zavedati se moramo napak iz preteklosti in jih ne ponavljati,« je poudarila. Prepričana je, da lahko z dobro načrtovanimi, celovitimi ukrepi povečamo odpornost in trajnost urbanih okolij. »Integracija zelene infrastrukture, pametnega načrtovanja, učinkovitega upravljanja vode ter vključevanje skupnosti so ključni stebri uspešne prilagoditve in blaženja vplivov podnebnih sprememb.«

Preventiva namesto odpravljanja posledic

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je poudaril, da se je v zadnjem desetletju v Sloveniji napačno razumevalo vlogo urbanizma. Prostorski akti so pomembni, je dejal, a devetdeset odstotkov urbanističnega dela je prepoznavanje problemov naselij, ki morajo voditi k operativni prenovi naselij, zelenih površin in vodotokov. Kot je zatrdil, so namreč v evropskih skladih na voljo znatna sredstva za tovrstne projekte. Spomnil je, da je ujma leta 2023 povzročila za tri milijarde evrov škode, posredno pa kar za deset milijard evrov. »Če bi polovico denarja, ki ga zdaj porabimo za odpravo posledic ujm, namenili preventivi, bi bili učinki bistveno večji,« je prepričan Novak, ki meni, da je ključen premik k preventivnemu ukrepanju. »Potrebujemo dobre projekte za naprej, ki bodo odporni proti pričakovanim podnebnim spremembam.«

Generalna direktorica direktorata za prostor in graditev Nataša Bratina je pojasnila, da bo naslednja faza po obnovi po poplavah priprava naloge za prilagajanje naselij podnebnim spremembam s konkretnimi urbanističnimi in prostorskimi usmeritvami, kako narediti mesta in naselja odporna ter prijetna za življenje. Poseben poudarek namenjajo zelenim površinam in vzdrževanju drevesnih nasadov, kar je bilo v preteklosti nekoliko zanemarjeno. »V sedanji kohezijski politiki je poseben fond sredstev namenjen občinam za urejanje zelenih javnih površin,« je poudarila in dodala, da so prejeli veliko prijav – tako naj bi za več kot sto projektov namenili skoraj sto milijonov evrov.