Podpisali dogovor o pokojninski reformi

Ljubljana – V skladu z danes podpisanim predlogom novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 do 2035 postopoma podaljšala za dve leti. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo upokojitvena starost znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Tudi obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa bo znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predviden je tudi zimski dodatek, ki ga bodo prvič izplačali novembra letos. Znašal bo 150 evrov, nato se bo do leta 2030 zviševal po 20 evrov na leto.

S spoštljivim dialogom do najboljših rešitev

Podpisa dogovora se je udeležil tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril, »da je spoštljiv dialog med različnimi akterji tisti, ki pripelje do najboljših rešitev, predvsem pa do najbolj uravnoteženih«. Kot je dodal, je dogovor o pokojninski reformi med socialnimi partnerji po dogovoru o plačni reformi druga zmaga dialoga in spoštovanja med akterji. Pokojninska reforma je nujna zaradi staranja prebivalstva in da se poskrbi, da bo javni pokojninski sistem javnofinančno vzdržen, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da spremembe ne gredo na škodo sedanjih upokojencev.

Delodajalci zadovoljni z ohranitvijo prispevne stopnje

Iz Združenja delodajalcev Slovenije so sporočili, da je največji dosežek dogovora soglasna odločitev vseh treh strani (delodajalci, sindikati, vlada), da se ohrani nespremenjena prispevna stopnja delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Predlog zakona, o katerem so se pogajali, je namreč predvideval njen dvig z 8,85 odstotka na 12,5 odstotka. »Prepričani smo, da z izenačitvijo prispevne stopnje za PIZ za delavce in delodajalce v pokojninsko blagajno (predlog 12,5 odstotka za zaposlene in za delodajalce) ne bi bilo zadostnega priliva za kakršnekoli izboljšave pokojnin; hkrati pa bi bistveno obremenili že tako najbolj obremenjene stroške dela s prispevki v celotni Evropski uniji in dodatno spodkopavali konkurenčnost slovenskega gospodarstva,« so poudarili. Po njihovem mnenju jim je z dogovorom uspelo doseči uravnotežen kompromis. Ta na eni strani zagotavlja vzdržnost pokojninske blagajne ter dostojne pokojnine trenutnih in prihodnjih upokojencev, na drugi strani pa so preprečili povečanje stroškov dela delodajalcev oz. dodatno obremenitev že tako visoko obremenjenih plač v Sloveniji, kar je izredno pomembno za konkurenčnost slovenskih delodajalcev, so pojasnili.

»V gospodarstvu si želimo pokojninsko reformo, ki bo zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, omogočila, da starejši, ki imajo željo in to zmorejo, delajo dlje, ter spodbudila mlade za čimprejšnje vključevanje na trg dela,« pa je med drugim po podpisu dogovora poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.