Pogled v komendsko prazgodovino

Na travniku pod župnijsko cerkvijo sv. Petra, ob Glavarjevi cesti zahodno od sedanjega pokopališča v Komendi, je bilo v zadnjem mesecu dni precej živahno. Na območju, velikem več kot štiri tisoč kvadratnih metrov, kjer občina načrtuje širitev pokopališča, so potekala arheološka izkopavanja. Ob našem obisku so arheologi po dobrem mesecu izkopavanj pregledovali še zadnje dele zemljišča. Izurjeni bagrist Matjaž Lampret iz podjetja Arovšek je pazljivo odrival le po nekaj centimetrov plasti zemlje, sledila je ekipa z ročnim orodjem, motikami in lopatami, ki so teren pregledali »na fino«, na vrsti je bil spet bager, nato nov natančen pregled ...

»Gre za tako imenovana reševalna izkopavanja. Zanje se odločimo, kadar je na parceli predvideno uničenje aktualnega stanja in načrtovan nov gradbeni poseg,« je povedal vodja izkopavanj, arheolog Rok Bremec iz podjetja PJP iz Slovenske Bistrice. »Nadzorna konservatorka Mateja Ravnik na območni enoti ZVKD Kranj je tako predpisala predhodne arheološke raziskave, ki smo jih izvedli lansko jesen. Izkopali smo nekaj testnih jam, ki so bile pozitivne z arheološkimi najdbami.«

Najdbe iz prazgodovine

»Komenda je poseljena od prazgodovine do danes. Sama rada rečem, da je z območja komendske občine znanih največ arheoloških lokacij na kvadratni kilometer, saj sta tukaj delovala domačina, dolgoletna raziskovalca in sodelavca arheologov: žal že pokojni Miran Bremšak z Mlake pri Komendi in France Stele z Gore pri Komendi. Oba sta vestno spremljala dogajanja na terenu svoje občine in sporočala na Zavod za varstvo kulturne dediščine, kje so bile najdene kakšne črepinje, gradbeni material, orodja in podobno,« je povedala kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik Janja Železnikar; da je po njuni in zaslugi dr. Milana Sagadina, nekdanjega pristojnega konservatorja v kranjski enoti ZVKD, ter še nekaterih posameznikov evidentiranih poselitvenih lokacij z območja občine Komenda blizu dvajset, kar je za po površini majhno občino izjemno veliko.

Tokratna izkopavanja so prinesla nova odkritja, poleg najdb iz neolitskega časa ter kasnejše bronaste dobe (iz obdobja med letoma 1800 in 1400 pred našim štetjem) je bilo še nekaj najdb iz novoveškega obdobja, ko je bil na tem območju urejen tako imenovani francoski park. »Prav zaradi prekopavanj in obdelovanja zemlje je bilo tu območje že precej uničeno, a se je delno ohranilo, kar je bilo vkopano globlje v geološke plasti in nam je najdbe uspelo tudi izluščiti,« je pojasnil Bremec.

Med njimi so na primer keramično vretence (za predenje volne), keramičen svitek (podstavek za kuhinjski lonec), dve keramični zajemalki, kamnito orodje (klina) in odlomki prazgodovinskega kuhinjskega posodja, nekateri kosi imajo tudi vrezan okras ali barvni glinen premaz. Omenjene najdbe sodijo v obdobje prazgodovine. Iz bronaste dobe ob bakreni posodi izhajajo tudi vdolbine, v katere so bili nameščeni vertikalni koli objektov. »Nekdanji prebivalci so od tu imeli idealen pregled čez celoten predel v smeri proti Mostam,« je dodal sogovornik.

Najdbe še v fazi obdelave

V strokovni ekipi je bilo tokrat dnevno od pet do osem arheologov in delavcev, je še povedal Bremec in dodal: »Do nas so vsak dan prihajali s komendske občine, za izkopavanja pa so se tudi sicer zanimali tukajšnji prebivalci. Zanimalo jih je predvsem, kakšne so najdbe in kaj bomo z njimi.«

Najdbe so trenutno še v arhivu v Slovenski Bistrici v fazi čiščenja in dokumentiranja (štetja, izmere, tehtanja), kasneje pa jih bo v hranjenje prejel Medobčinski muzej Kamnik, medtem ko bodo vso dokumentacijo o izkopavanjih posredovali odgovorni konservatorki na ZVKD v Kranj.

To je potrdila tudi kustosinja Janja Železnikar iz muzeja v Kamniku: »Ko bodo zaključeni vsi postopki obdelave (pranje predmetov, konservacija, fotografiranje, opredelitev …), bodo najdbe predstavljene na istem mestu kot že v preteklosti, namreč na panojih na Juhantovi poti. Ob večji finančni podpori Občine Komenda pa bodo predmeti lahko prikazani tudi na razstavi v prostorih Medobčinskega muzeja Kamnik, saj Komenda trenutno svojih razstavišč nima.«