Pogum in modrost proti strahopetcem

Dražgoše – Množica ljudi se je v nedeljo zbrala v Dražgošah, kjer je bila opoldne osrednja slovesnost ob 83. obletnici boja Cankarjevega bataljona z Nemci, poboja 41 domačinov in izselitve preživelih ter porušitve vasi. V hladnem, vendar sončnem zimskem dnevu je zbrane najprej nagovoril predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Marjan Križman, potem pa so h kostnici pod spomenikom položili vence, med njimi tudi venec predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Jan Bertoncelj, so sodelovali: Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, baritonist Tone Habjan in harmonikar Nejc Jemc. Spomine preživelih Dražgošanov na usodne januarske dni leta 1942 pa sta brala dramska igralca Vesna Slapar in Rok Vihar.

Nevarno sejanje strahu in razdora

Slavnostna govornica je bila predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič. Dejala je, da se je novica o boju Cankarjevega bataljona v Dražgošah in porazu nacistov, čeprav predvsem moralnem in simboličnem, širila po takratni Evropi in dajala drugim odporniškim gibanjem upanje, da zavojevalci vendarle niso nepremagljivi. Dražgošani so bili v tisti usodni zimi razdeljeni: eni so bili za prihod partizanov, drugi pa ne, je dajala govornica. Ker so se bali maščevanja, so okupatorjem sami sporočili lokacijo bataljona, vendar so nacisti kljub temu zagrešili strašen zločin – pobili so 41 domačinov, vas pa porušili in požgali. Nedolžno vas so uničili za kazanje svoje moči in zaradi ranjenega ponosa.

Govornica je dejala, da zločinov nacističnega režima in tistih, ki so na zasedenih ozemljih prisegali zvestobo Hitlerju, ni mogoč zmanjševati ali opravičevati. Kljub poskusom zamegljevanja zgodovinskih dejstev je jasno, da so bili slovenski partizani pomemben del zavezniške koalicije.

»Če osvetlimo zgodovino zločinskih režimov, kot je bil nacistični, z nekoliko drugačnega zornega kota, lahko ugotovimo, da je bil tako kot ostali zločinski režimi režim strahopetcev, ki so se bali ljudi, ki so razmišljali s svojo glavo ali so bili na kakršen koli način drugačni od njihovih predstav. Zato so sejali strah in razdor tudi med lastnim prebivalstvom,« je dejala mag. Urška Klakočar Zupančič in opozorila na ponovni vzpon zagovornikov takih ravnanj. »Zato je izjemno pomembno, da znamo strahopetna dejanja sejalcev zla in zločinov prepoznati tudi danes in se jim upreti, če želimo sebi in našim prihodnjim rodovom zagotoviti človeka dostojno življenje v družbi, ki spoštuje osebno svobodo, solidarnost, različnost in spodbuja sočutje … Le pogumni ljudje, ki jih krasi tudi modrost, lahko našo civilizacijo obvarujejo pred dejanjem strahopetcev v prihodnosti.«

Poudarila je, da tudi v Sloveniji nismo imuni pred strahopetnimi dejanji tistih, ki želijo prevzeti nadzor in podrediti celotno družbo lastnim interesom. Med ljudmi poskušajo sejati strah in razdor, ob tem pa kažejo s prstom na druge, ker se bojijo, da bi ljudje spoznali njihove resnične namene in interese. Zgodovina jih bo postavila tja, kamor sodijo. Govor je sklenila z mislijo, da so Dražgoše simbol upora proti strahovladi in da takih simbolov ni mogoče izbrisati, čeprav se vsako leto znova ponavljajo obtožbe, da so partizani, in ne Nemci, krivi za usodo domačinov in vasi.

Organizirani pohodi v Dražgoše

Več kot osemsto pohodnikov je sodelovalo na organiziranih pohodih v Dražgoše. Iz Železnikov je opolnoči na zahtevno osem ur trajajočo hojo krenilo sto pohodnikov in osem gorskih reševalcev. Pot je bila na posameznih delih ledena in zasnežena. Rafko Kavčič, ki od začetka sodeluje pri organizaciji pohoda, je povedal, da so tudi letos na Rastovki dražgoški gasilci za pohodnike zakurili ognje. Iris Todorovič in Jože Stanonik iz škofjeloškega Planinskega društva, organizatorja pohoda z Valterskega vrha v Dražgoše, pa sta povedala, da je letos zahtevno pot prehodilo 131 pohodnikov. Zaradi lepega vremena in poti je bil to eden od najlepših pohodov doslej.