Poklon tepki in ustvarjalnosti

Za uvod v Prgarske dneve so poskrbeli z razstavo, na kateri so se v petek, 16. oktobra, in soboto, 17. oktobra, predstavili domači ustvarjalci. Svoja ročna dela so razstavile vezilje Katarine, z lesenimi unikatnimi izdelki sta se predstavila Tibor Zavrl in Marjan Vovk, glinene izdelke pa je razstavljal Jože Strmole. Na likovni razstavi so predstavili dela Cirila Kraigherja, Nade Radonjič, Dragice Djordjević in Triglavske likovne kolonije.

Prgarske dneve so v nedeljo sklenili z bogatim kulturnim dogajanjem na odru Doma krajanov Zasip, obiskovalce pa so razvajali tudi s kulinaričnimi dobrotami, katerih glavna sestavina je bila seveda tepka oziroma prga. V Zasipu, ki ga domačini poznajo tudi pod imenom Prgarija, tako obiskovalcem poskušajo približati zgodbo o sorti hrušk, ki jo je tudi Slovencem ukazala saditi cesarica Marija Terezija, da bi omilili lakoto v deželi. Kot je pojasnila Prgarka Bojana Pipan, so namreč pravilno shranjene posušene tepke uporabne tudi do osem let. Iz suhih tepk so pripravljali najrazličnejše jedi, celo zmleli so jih v moko ali iz njih kuhali hruševo vodo, s katero so se okrepčali kmetje po napornem delu na polju ali travniku. »Obenem je Marija Terezija zapovedala, da je tepke treba saditi ob cestah, da so jih lahko pobirali vojaki, ko so se vračali s fronte.«

Prav iz ukaza Marije Terezije, da morajo kmetje saditi tepke, naj bi izhajalo tudi njihovo poimenovanje. »Kdor tega ni spoštoval, naj bi bil tepen po podplatih,« se posmeje Bojana Pipan, ki je prispevala večino receptov za knjižico Dobrote iz Prgarije. Ta skupaj s kasneje izdano publikacijo Okusi iz Prgarije pomaga ohranjati kulinarično znanje o jedeh, osnova katerih so tepke. Tudi domačinke, povezane v Aktiv žena Prgarije pri Kulturno-umetniškem društvu Zasip, pod mentorstvom Bojane Pipan pomagajo ohranjati stare recepte in jih predstavljajo tudi v sodobnejših različicah. Med domačini se je za tepke uveljavilo poimenovanje prga, to pa zato, sta pojasnili Prgarki Branka Ambrožič in Dušanka Strmole, ker so posušene čisto nagubane. Zaupali sta nam, da je s tepkami ogromno dela. Najprej jih skupaj nabirajo, nato jih stresejo v gajbice, da se na soncu pogrejejo, porjavijo in postanejo medene. In takrat se šele začne pravo delo, poudarita. »Tepke je treba oprati, prebrati, narezati na krhlje in jih nato posušiti. Sušijo se vsaj tri, štiri dni.« Suhe tepke dodajajo številnim jedem, iz njih pa pripravljajo tudi marmelado, kuhajo tepkovo žganje ali jih zmeljejo v prgino moko, iz katere nato pečejo prgin kruh in druge dobrote.

Prgarki Bojana Pipan in Stanka Ogrin sta s svojim skečem nasmejali občinstvo. / Foto: Nik Bertoncelj

Številne dobrote iz tepk je bilo mogoče poskusiti tudi v nedeljo na Prgarskih dnevih – od ohrovtovih zvitkov in cmokov iz prge do prginega kruha in izredno priljubljenih prgic v čokoladi. Mnogim so šli v slast tudi cesarčki – v tej jedi je Bojana Pipan združila tako cesarico Marijo Terezijo in njene tepke kot cesarja Franca Jožefa, ki je bil navdušen nad kranjsko klobaso. »Klobaso, kislo zelje in tepke združimo z jajcem in jih zavijemo v masleno testo ter spečemo v pečici.« Tepke tudi slanim jedem dodajo nekoliko sladkast priokus. »Še zlasti letos, ko so sicer bolj majhne, a zelo sladke,« so se posmejale vse tri sogovornice.